Dijaki zelo pogosto zaznavajo nasilje

Nasilje se vse pogosteje pojavlja tudi v šolah, zato so se v DOS odločili v šolskem letu 2012/2013 ponovno izvesti raziskavo z naslovom Nasilje na slovenskih srednjih šolah, ki so jo prvič opravili že leta 2008. V DOS-u menijo, da noben razlog, kontekst ali osebne okoliščine ne opravičujejo nasilnih dejanj, pa naj gre za verbalno, fizično, spolno, psihično ali katero drugo obliko nasilja. Zato je treba to področje raziskati, ugotoviti v kakšni meri in na kakšen način se nasilno vedenje pojavlja, ga prepoznati, preprečevati in če se pojavi, ga opredeliti kot neustrezno dejanje in v skladu s tem tudi ukrepati. Pomembno je, da nasilni vedenjski vzorec ne bo v prihodnje prevzelo še več dijakov ali celo osnovnošolcev. Ravno zato, ker nasilje mladostnikov že predstavlja enega od običajnih načinov vedenja, je nujno, da ga prepoznamo in naredimo vse, kar je možno, da nasilje med vrstniki ne bo postalo družbeno sprejemljivo vedenje.

Raziskava je pokazala, da dijaki zelo pogosto zaznavajo nasilje na slovenskih srednjih šolah in da se dijaki skoraj vsak dan srečujejo z različnimi oblikami nasilja, tako posrednimi kot neposrednimi. Ko se dijaki srečajo z nasiljem, in v primeru, da so sami žrtve nasilja, se večkrat branijo verbalno kot fizično, pri čemer pa so opazne razlike med spoloma, kjer se več deklet kot fantov brani verbalno, medtem ko se večji delež fantov odzove tudi s fizično silo, če je to potrebno.

Poleg tega gre v raziskavi izpostaviti še nekatere druge pomembne ugotovitve:

- dijaki kot vzrok nasilja najpogosteje zaznavajo antipatičnost in ljubosumje;

- največ nasilja dijaki opazijo na šolskih hodnikih in v okolici šole, med odmori ter po pouku;

- dijaki se v primeru, da se nasilje izvaja nad njimi, najpogosteje branijo verbalno, sledi pa branjenje s fizično silo;

- kadar se izvaja nasilje skupine nad skupino, dijaki raje ostanejo nevpleteni, medtem ko v primeru nasilja skupine nad posameznikom pogosteje ukrepajo tako, da povedo profesorju oziroma odrasli osebi;

- nasilno dejanje dijaki najpogosteje skušajo ustaviti tako, da nagovarjajo storilca k prenehanju ali pa v dogodek posežejo s fizično silo;

- skoraj polovica dijakov meni, da so kazni za nasilneže preblage in da se žrtvam nasilja ne nudi dovolj pomoči;

- letnik pri obravnavi vzrokov nasilja nima večjega vpliva na drugačno zavedanje o vzrokih kot je to očitno pri spolu;

- skoraj dve tretjini dijakov pa se po nasilnem dogodku, ne bi želeli pogovoriti s šolskim svetovalnim delavcem;

- razlike med spoloma se pojavljajo pri dojemanju, kdo je povzročitelj nasilja in kdo žrtev. Da so glavni povzročitelji fantje, meni polovica fantov in polovica deklet. Da so povzročiteljice dekleta, pa meni le 4 % deklet in 14 % fantov. Opazimo lahko tudi, da precejšen del fantov in deklet opazi, da so tako fantje kot dekleta podobno podvrženi nasilju, vendar pa je očitno, da vsak spol meni, da je večji delež žrtev med njimi.

Varuhinja dijakovih pravic Katja Mesarič je ob tem povedala: »Eden izmed pogojev za učinkovito učenje dijakov je, da se ti v šolskem okolju počutijo varne. Odsotnost nasilja na šolskih dvoriščih, učilnicah in garderobah bi zato moralo biti normalno in ne le želeno stanje. Na žalost pa nasilje mladostnikov že predstavlja enega od običajnih načinov vedenja, zato je nujno, da ga prepoznamo in naredimo vse, kar je možno, da nasilje med vrstniki ne bo postalo družbeno sprejemljivo vedenje. Verjamemo, da bo k temu pripomogla tudi ta raziskava.«

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj pa je poudaril že tradicionalno dobro sodelovanje DOS in SVIZ ter izpostavil, da čeprav nasilje k sreči ni v pretiranem porastu, moramo v vsakem primeru zagovarjati ničelno toleranco ter se zavzemati za zaznavanje in preprečevanje nasilja v družbi. »S tem namenom izvajamo izobraževanje sindikalnih zaupnikov o temah, povezanih z nasiljem in soočanju z njim, vsekakor pa je pomembno, da se o nasilju govori čim več in da stremimo k temu, da takšno ravnanje v družbi postane nedopustno.«