Vpeljava bolonjske reforme še zdaleč ni končana
Na šesti dvodnevni nacionalni konferenci z naslovom Bolonja včeraj, danes in jutri, ki jo je minuli konec tedna v Laškem organizirala Študentska organizacija Slovenije, so priznani domači strokovnjaki ocenili, da je treba še veliko storiti za dokončno vpeljavo bolonjske reforme v slovensko visoko šolstvo. Med drugim so izpostavili potrebo po sprejetju nacionalnega ogrodja kvalifikacij, prevetritvi sistema kreditnih točk, večji mobilnost študentov in podobno.
Predsednik ŠOS Mitja Urbanc je povedal, da smo imeli študenti od uvedbe bolonjske reforme visoka pričakovanja – da bomo deležni zanimivih vsebin, aplikativnih znanj, primerljivosti izobrazbe, večje zaposljivosti in mobilnosti, priznavanja neformalnega izobraževanja, da bo študent v središču študijskega procesa in seveda velika pričakovanja glede kakovosti. Nekaj ciljev se je uresničilo, nekaj celo preseglo svoja pričakovanja, precej pa se jih je izrodilo glede na napovedi. “Dobili smo prepakirane stare predmete in programe, teorijo brez prakse, kopičenje nepotrebnih obveznosti, neprimerljivost ravni izobrazbe in znanj s starimi programi, finančne ovire, vprašljivo vrednost naših diplom ter instant programe in nezmožnost njihove kritične ocene. Ker se spremembi ravni izobrazbe nista prilagodila niti trg dela (zaradi slabega ozaveščanja, kaj bolonjska reforma je) niti politika zaposlovanja države, se študenti zdaj množično vpisujejo na drugo bolonjsko stopnjo, da lahko konkurirajo na trgu dela z diplomanti starih univerzitetnih programov,” je bolonjsko reformo ocenil Urbanc.
Rektor Univerze v Ljubljani dr. Stanislav Pejovnik ocenjuje, da so bili cilji bolonjske reforme postavljeni presplošno. Po njegovih besedah niso bile uspešno razdeljene tri stopnje bolonjskega študija, študente še vedno premalo mika tujina, pod vprašajem je dostopnost izobraževanja. Poudaril je, da je bila reforma sicer potrebna, saj je bila pred tem večina programov zastarelih, a da je potekala v neugodnem času. Opozoril je tudi, da je dokončna vpeljava bolonjske reforme odvisna od sredstev, ki jih bo država namenila visokemu šolstvu, in da ob nadaljnjem zmanjševanju sredstev tega ne bo mogoče storiti.
Tudi dr. Dušan Lesjak z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport se zaveda, da je treba še veliko postoriti za dokončno vpeljavo bolonjske reforme. Izpostavil je krepitev politike dostopa do visokošolskega izobraževanja, dvig stopnje izobraževanja, kjer bi pozornost morali preusmeriti od vpisa na hitrejše dokončanja študija, na študente usmerjeno izobraževanje ter dati večji poudarek zaposlovanju mladih diplomantov.
V dveh dneh je 135 udeležencev konference – od tega 45 študentov, sicer pa strokovnjaki z univerz, javnih zavodov in ministrstev – dobilo zanimive podatke ter v razpravah in diskusijskih skupinah tudi pomagalo iskati rešitve za izboljšanje bolonjskega študija. Dotaknili so se tem, ki so trenutno aktualne za prav vsakega študenta, tj. zaposljivosti diplomantov, vstopnih pogojev, financiranja podiplomskega študija, mednarodne izmenjave … Posvetili so se tudi tematiki inovativnosti v visokem šolstvu, kjer so uspešni mladi podjetniki opisali svojo pot do uspeha in koliko jim je pri tem pomagal študij. Nasvete o tem, kako uresničiti svojo poslovno idejo, pa so dobili na delavnici »Od ideje do projekta«, ki je potekala v sodelovanju s Tovarno podjemov. Ključne ugotovitve s konference bo ŠOS predstavil tudi v posebnem zborniku.
