Tretji mednarodni večer: Madžarska, Avstrija in Norveška

Madžarska – dežela, ki meji na Slovenijo, je večinoma ravninska, le na severu bolj hribovita. Pohvali se lahko z Blatnim jezerom, ki je največje jezero v Srednji Evropi in priljubljen turistični kraj. Prva madžarska plemena so karpatsko kotlino poselila leta 896. Leta 1000, v času Štefana I. Svetega, je Madžarska postala krščansko kraljestvo. Madžarski jezik ni podoben nobenemu sosednjih jezikov in je v daljnem sorodstvu s finščino in estonščino.  Dežela glasbe in velikih skladateljev Liszta, Bartoka in Kodalyja, violin in ciganskih orkestrov. Znani Madžari so še Albert Szent-Györgyi, ki je odkril vitamin C, pisatelj in Nobelov nagrajenec Imre Kertesz ter z oskarjem nagrajeni filmski režiser Istvan Szabo. Značilnost madžarske kuhinje je paprika. Tam domuje tudi palinka, čisto naravno žganje, zvarjeno pretežno iz sadja, pohvali se lahko tudi z odličnimi vini.

Avstrija – naša severna soseda s prevladujočim alpskim podnebjem in zelo goratim površjem, saj večino države pripada Alpam; le 32 % ozemlja države leži pod 500 m, najvišji vrh pa je Veliki Klek (Großglockner) s 3.798 m. Kod večina Evropskih držav ima burno zgodovino, zaradi katere ima Avstrija dan danes kar nekaj svojih področij vpisanih v Unescov seznam svetovne dediščine. Ne smemo pozabiti na mesta, kot sta Dunaj in Salzburg. Da o kulturnih znamenitostih sploh ne govorimo, če samo omenimo palačo in vrtove dvorca Schönbrunn. Rojstni kraj glasbenikov, kot so Joseph Haydn, Michael Haydn, Franz Liszt, Franz Schubert, Anton Bruckner, Johann Strauss starejši in Johann Strauss mlajši ter Wolfgang Amadeus Mozart, ki je bil rojen v Salzburgu, in je večino svoje kariere preživel na Dunaju.

Znani so po kulinaričnih specialitetah kot na primer Sacher torta, krofi, »Strudel«, dunajski zrezek (Wiener Schnitzel) ter znanih Mozartovih kroglicah. Ne pozabimo pa na prelepe gore s številnimi znanimi smučarskimi centri iz katerih prihajajo prekaljeni mojstri smučanja kot so Benjamin Raich, Marlies Schild in Marcel Hirscher.

Norveška - uradno Kraljevína Norvéška je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka. Meji na Švedsko, Finsko in Rusijo. Deželo odlikuje razčlenjena obala ob Severnem Atlantskem oceanu s številnimi fjordi.

Danes je med najbogatejšimi državami. Njen gospodarski napredek deloma temelji na izkoriščanju priobalnih zalog nafte in plina. Po svetovnem indeksu miru pa je ta država najmiroljubnejša na svetu. Zaradi izredno gorate pokrajine živi večina Norvežanov na samo petnajst kilometrov širokem prehodnem območju od morja k celini. Norveška mesta so se razvila tam, kjer so razmere primerne za ribolov in trgovino, in so v glavnem majhna, niti prgišče jih nima več kot sto tisoč prebivalcev. Glavno mesto je Oslo, ob katerem leži svetovno znano je smučarsko središče Holmenkollen. V bližini glavnega mesta se je mogoče sprehoditi, v gozdove, parke, do jezer in kopališč. Iz norveškega srednjega veka vas pozdravljajo tudi razstavljene vikinške ladje in trdnjava Äkerhus.

Fogadtatás! Begrüßung! Velkommen! Dobrodošli!