Svetovni dan študentov: nič kaj svetla prihodnost
Na današnji dan obeležujemo obletnico nacistične okupacije praške univerze leta 1939, ko so nacisti ob študentskih demonstracijah ubili 9 profesorjev in študentov te univerze, kar 1200 pa so jih odpeljali v koncentracijska taborišča. Tudi kasneje v zgodovini smo bili priča zatiranju študentov, ki so bili pogosto nosilci gibanj za družbene spremembe. Leta 1941 je 17. november postal mednarodni dan študentov, ko se študenti po vsem svetu spomnimo preteklih dogodkov v upanju, da se zgodovina ne bo ponovila, ob tem pa glasno opozarjamo na perečo problematiko, ki nas pesti danes. V študentskih organizacijah med svojimi člani, poleg slabšanja socialnega položaja, opažamo vse več pesimizma in apatije. Želimo si, da to, še preden bo prepozno, opazijo tudi naši politiki, ki s svojimi ukrepi posredno povzročajo takšno stanje med mladimi. Biti mlad in izobražen povsod po svetu velja za konkurenčno prednost, zakaj v Sloveniji tega ne zmoremo bolje izkoristiti. Skrajni čas je, da začnemo reševati probleme tukaj in zdaj, ne pa da zanje iščemo dežurne krivce.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se Slovenija še vedno uvršča v sam vrh razvitih držav OECD glede na stopnjo mladih, vključenih v terciarno izobraževanje. Kljub večjemu deležu študirajočih pa se sredstva za visoko šolstvo niso povečevala in študentje nekaterih fakultet že opozarjajo na opazen upad kakovosti. Na tem mestu zato v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) znova pozivamo vlado, naj izobraževanje obravnava kot politično prioriteto in naložbo v prihodnost. Enako pomembno je, da se mladim, ki zaključijo z izobraževanjem, omogoči prehod v varnejše zaposlovanje, saj lahko le tako unovčimo njihov potencial in preprečimo, da bi mladi možgani zbežali na tuje.
Visokošolski sistem mora ostati transparenten, pravice študentov pa upoštevane. Nedavno smo bili priča poskusom ogoljufanja študentov, ki so jih fakultete vpisovale na neakreditirane programe in jim podeljevale neveljavne diplome, potem pa poskušale krivdo prevaliti na sistem in ga spremeniti na način, da bi bile podobne zlorabe omogočene tudi vnaprej. Pozdravljamo končno ureditev tega vprašanja, ki je rešila stisko prizadetih študentov, hkrati pa ne posegla v sistem kakovosti visokega šolstva.
Izobraževanje mora ostati brezplačno in dostopno vsem, ne glede na socialni položaj, saj je štipendij še vedno premalo in so prenizke, da bi študenti lahko s tem pokrili stroške študija. Štipendijo je v lanskem študijskem letu prejemalo le 25,4 odstotkov vseh študentov, v povprečni višini 220 evrov. Študentska posojila niso in ne smejo biti rešitev, saj niso pomoč študentom, ampak jih samo še dodatno obremenijo, ko si želijo kot mladi državljani utreti pot v samostojno življenje.
Socialni položaj študentov se vse od začetka gospodarske krize poslabšuje. Velika večina študentov se mora, zaradi premalo in prenizkih štipendij, posluževati študentskega dela, da sploh lahko študira. To je jasen pokazatelj neučinkovitosti politike in odnosa, ki ga ima do mlajše generacije. Od mladih se pričakuje, da bomo v prihodnosti gonilna sila slovenskega gospodarstva ter glavni motor polnjenja pokojninskih in zdravstvenih blagajn, a za naše trenutne težave ni posluha. O prioritetni obravnavi mladih poslušamo že od četrte vlade v zadnjih štirih letih, do konkretnih ukrepov pa ne pride.
Če se spomnimo generacije naših staršev vemo, da je bilo biti študent častno. Študenti so predstavljali gonilno intelektualno in kreativno silo, ki je opozarjala na anomalije in predstavljala nove oblike razmišljanja. Predstavljala je skupino ljudi, ki pomenijo razvoj in prihodnost naše države. Danes pa ima status študenta povsem drugačno konotacijo. Opažamo, da se dandanes študente meče v isti koš. Večina je nekritično prepričana, da vsi »izkoriščamo« študentski status, da večina študijskih programov ni dobrih in da smo študentje breme in ne korist za to državo. Iz tega žal izhaja tudi to, da študentje sami nimamo več dolgoročne perspektive. Tisto, kar bi državo moralo najbolj skrbeti, niso posamezni zakoni, členi, pravilniki in razni neučinkoviti programi za zaposlovanje mladih, ampak dejstvo, da smo mladi izgubili optimizem. Tega se ne da sanirati z nekaj novinarskimi konferencami in sprejetjem pičlih dveh zakonov. Mladi se svoje prihodnosti ne veselimo več, ker z današnjega vidika ni videti prav nič svetla. To je glavni problem nas mladih, rešljiv samo s celostnim, sistemskim in strateškim prioritetnim pristopom, ne le vlade, temveč celotnega političnega vrha.
Žiga Schmidt, predsednik ŠOS: »Študenti naj se vseskozi zavedajo, da imajo predstavnike v svojih študentskih organizacijah in se lahko obrnejo na nas, kadar koli menijo, da so jim kratene pravice, opozarjajo na sistemske napake in podajajo predloge za njihovo reševanje. V ŠOS si želimo v prvi vrsti preprečiti vse možne črne scenarije v škodo dijakov in študentov. S svojo glasnostjo, argumenti in prepričljivimi predlogi smo v preteklosti že veliko dosegli, še več nas čaka v naslednjih nekaj, kot kaže še vedno krizno obarvanih, letih. Zato, dijaki, študenti in vsi mladi, računajte na nas tudi v prihodnje.«
Praznovanju svetovnega dneva študentov se v zadnjih letih pridružujejo tudi dijaki in dijaške organizacije po svetu. Tudi Dijaška organizacija Slovenije (DOS) ob tem dnevu opozarja na pravice dijakov. Njihovo sporočilo najdete na: www.dijaska.org.
