Spreminjanje referendumske zakonodaje v današnjih razmerah je neresno početjeNaslov
V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo prepričani, da je spreminjanje in zaostrovanje referendumske zakonodaje v času, ko »ulica« zahteva več demokracije, neresno. Res je, da so spremembe referendumske zakonodaje smiselne, kar je potrdila tudi dosedanja praksa številnih političnih »zlorab« referendumskih pobud. Vendar pa pri tem ne smemo ogrožati demokratičnosti države in možnosti vplivanja državljanov na odločitve politikov z izjemo volitev.
Referendum je pomembna ustavna pravica državljanov do neposrednega odločanja, zato morajo biti njegove spremembe dobro premišljene, strokovno utemeljene in nenazadnje dosežene v širokem ne zgolj političnem, ampak tudi družbenem konsenzu. Predlog sprememb referendumske zakonodaje kot pomembno novost uvaja kvorum. Kot kaže trend zaupanja slovenskih državljanov v politiko in vladne institucije, se nam lahko kaj kmalu zgodi, da bomo takšen kvorum komaj dosegli že pri neposrednem odločanju o politični izbiri – volitvah. V ŠOS-u zato ocenjujemo, da doseganje primerne volilne udeležbe ni vezano samo na referendumska odločanja, pač pa gre za širši politični problem zaupanja v učinkovitost obstoječega političnega sistema. Predlagamo določitev kvoruma pri 20 odstotkih (in ne 35 odstotkih), ki bi veljal tako za referendume kot tudi volitve.
V ŠOS-u se sicer glede na pretekle izkušnje bojimo, da je poseganje v referendumsko zakonodajo zgolj izgovor za neutemeljene in nenadne spremembe ter onemogočenje vplivanja volilcev in volilk na delo in odločanje poslancev. V predstavniški demokraciji, ki jo imamo v Sloveniji, je naloga izbranih na svobodnih demokratičnih volitvah delovati v imenu ljudstva, ne pa še dodatno omejevati demokratični vpliv na končne odločitve. Zato omejevanje glede tipa zakonov, ki se lahko uvrstijo na referendum, ni smiselno, saj imamo državljani pravico odločati o vseh zadevah z izjemo zakonov, ki preprečujejo protiustavnost in posegajo v človekove pravice.
Ni pa dvoma o smiselnosti praga za razpis referenduma, čeprav v ŠOS-u menimo, da mora biti določen tako, da omogoča zbiranje podpisov tudi za državljanske pobude, ki se ne opirajo na množične organizacije in široke medijske kampanje. Zato predlagamo dvig števila zbranih podpisov na 5.000 ali celo 10.000, pri čemer ti ne bi bili overjeni, ampak bi določili postopek, ki bi onemogočil grobe kršitve demokratičnega zbiranja podpisov.
ŠOS podpira tudi predlagano spremembo, ki poslancem jemlje pravico za razpis referenduma. Predstavniki zakonodajne veje oblasti imajo dovolj drugih priložnosti in možnosti za vlaganje tovrstnih pobud in zakonov, presojo o svojem delu pa naj prepustijo državljanom. Z več dialoga bi se bilo že v preteklosti moč ogniti marsikateremu referendumu. Prav primeren pristop in javni dialog sta tista elementa, ki ju pogrešamo pri pripravi zakonov, ki se dotikajo študentske populacije.
