ŠOUP o noveli Zakona o visokem šolstvu

Na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem (ŠOUP) smo predlog novele Zakona o visokem šolstvu dobro preučili in prišli do zaključka, da je zakon slab in izjemno škodljiv za visokošolstvo ter ga kot takega ne moremo podpreti. Zakon s spremembo načina imenovanja sveta NAKVIS po našem mnenju prinaša neprikrito politizacijo visokega šolstva s strani vladajoče politike v očitni želji po privatizaciji ter ustanavljanju novih univerz in fakultet. Zakon vodi v razgradnjo visokošolske sfere, kot jo poznamo danes. Ne razumemo, kako je Vlada lahko tako gluha za preštevilna opozorila ne samo slovenskih, temveč tudi mednarodnih strokovnjakov. Študentom se je v nasprotovanju z ogorčenostjo nad predlogom denimo pridružila tudi Evropska zveza študentov, ki združuje študentske organizacije iz 38 držav.

Kot predstavnik študentov najmanjše in najmlajše javne univerze sem nad dogajanjem še toliko bolj zaskrbljen, saj se Vlada ukvarja s kadrovanjem v visokošolskem prostoru, namesto da bi ves čas in vso pozornost namenili reševanju stiske, s katero se ta prostor sooča zaradi obsežnih varčevalnih ukrepov, ki so visokošolstvo in študente najbolj prizadeli. Univerza na Primorskem nujno potrebuje sredstva za nadaljnji razvoj, ne pa da po drugi strani sredstva za izobraževalno in raziskovalno dejavnost z Zakonom o uravnoteženju javnih financ krčimo in s tem odlašamo z izhodom iz krize. Z letošnjo spremembo uredbe o financiranju visokošolskih zavodov pa so bila odvzeta tudi prepotrebna sredstva za razvoj. Razvoja nikakor ne bomo dosegli s poseganjem politike v avtonomijo univerz, novela Zakona o visokem šolstvu tudi ne prinaša niti ene same rešitve in prispevka k izhodu iz splošne gospodarske krize. Še več: s političnim posegom v svet NAKVIS se pod krinko nujnih sprememb na široko odpirajo vrata ustanavljanju najmanj dveh novih univerz v Celju in Novem mestu, kar v času krize lahko zveni le kot slaba šala. Prepričan sem, da sedanje univerze, z Univerzo na Primorskem vred, izobražujejo kvalitetne kadre, ki so na trgu dela konkurenčni, zato nastajanja novih visokošolskih ustanov in neustreznega urejanja področja Visokošolskega transnacionalnega izobraževanja nikakor ne podpiramo. Vsi ti ukrepi bi prinašali le višanje stroškov, ki jih po drugi strani država s posegi v financiranje visokošolstva zmanjšuje. Tako bi namesto da sredstva vlagamo v nadaljnji razvoj javnih univerz in fakultet, še posebej tistih, ki to nujno potrebujejo, sredstva namenjali razgradnji obstoječih univerz ter ustanavljanju novih zasebnih visokošolskih ustanov.

Glede na dogajanje se bojimo tudi uvedbe šolnin na javnih visokošolskih zavodih. Ni seveda nujno, da bodo šolnine uvedene v neposredni obliki, vendar informacije, ki jih imamo, nakazujejo na to, da se nekateri že potihem pripravljajo na uvajanje tako imenovanih prikritih šolnin. Tako se že govori o več 100-odstotnem zvišanju vpisnin na nekaterih fakultetah, tudi na Univerzi na Primorskem. Študente te univerze bi višanje stroškov študija še toliko bolj prizadelo, saj se spopadamo z izjemnim pomanjkanjem študentskih ležišč v študentskih domovih – teh je na UP le 4,6 % glede na število študentov, državno povprečje pa znaša 17 %. Zaradi nekonkurenčnega trga študentskih ležišč zato višine najemnin pri zasebnikih, kjer biva velika večina študentov, dosegajo visoke zneske. Gradnja novih študentskih kampusov na UP, o katerih se govori vse od leta 2006, bi morala biti tema o kateri danes razpravljamo, ne pa da je govora o noveli ZVIS, ki ne rešuje niti enega od realnih visokošolskih problemov v tem trenutku, ampak tlakuje pot do uresničevanja interesov političnih elit.

Ob vsem tem se ne gre čuditi vse več odhodom mladih izobražencev v tujino, kamor jih ne vodi le želja po večjih zaslužkih, ampak tudi večji občutek svobode, neodvisnosti in večja kakovost javnih storitev na čelu z javnim izobraževanjem, ki mu primerljive države v času krize namenjajo večjo pozornost. Upam, da današnja javna predstavitev mnenj o noveli ZVIS ni sama sebi namen ter da bodo pristojni natančno preučili vse naše pripombe. Upam tudi na razsodnost Državnega zbora pri kritični presoji tega zakona in na to, da se ne bo zopet izkazal zgolj kot dobro utečen glasovalni stroj. Podrobneje se v svoji razpravi v posamične določbe zakona nisem spuščal, saj je po mnenju ŠOUP zakon povsem neprimeren in škodljiv za visokošolstvo z vsemi svojimi deležniki, zato ga je potrebno v celoti zavrniti.