ŠOS proti ukinitvi študentske olajšave

S tem ukrepom se seveda na ŠOS-u ne strinjamo, saj bo vlada že sicer slab socialni položaj študentov in dijakov tako le še poslabšala. Od ministra smo tudi zahtevali podrobnejše izračune, zakaj so se odločili za tak ukrep, ki jih še nismo prejeli, vendar jih pričakujemo v kratkem.

ŠOS opozarja, da vlada s tem predlogom 30.000 študentom in dijakom še dodatno jemlje približno 12 milijonov evrov, poleg tega, da je že z Zakonom za uravnoteženje javnih financ močno posegla v njihov socialni položaj – časovno je omejila porabo subvencij za študentsko prehrano, ukinila subvencije za reševanje prve stanovanjske problematike in dvignila obdavčitev študentskega dela z namenom reševanja anomalij. Poleg tega je znižala sredstva za izobraževanje in prisilila univerze na korenito nižanje stroškov, kar bo nedvomno imelo negativen učinek tudi na njihovo zagotavljanje kakovostnega študija in posledično na prihodnost nas mladih. Vse realnejša postaja tudi grožnja z uvedbo šolnin ali vsaj višanje vpisnih stroškov, s čimer bodo univerze reševale finančno stisko. Stroški izobraževanja že brez tega hitro naraščajo (v zadnjih desetih letih so se zvišali za več kot 200 odstotkov), zato je treba študentom nameniti dovolj sredstev za njihovo pokritje in jim omogočiti dostojen študij, česar pa trenutni sistem štipendiranja ne omogoča. Zato so primorani, da delajo in tako rešujejo svoj socialni položaj s študentskim delom in velikokrat zaradi socialne stiske v državi tudi prispevajo za preživetje celotne družine. Potrebno pa je poudariti, da ukinitev študentske olajšave ne bo imela vpliva zgolj na posameznega študenta, ampak tudi na celotno družino. Ker vlada nima posluha za študente pri reševanju socialnega položaja, je ŠOS pripravil svoj predlog Zakona o štipendiranju, da poskusimo rešiti nastalo situacijo, ki pa je z novim predlogom vlade tudi skoraj nerešljiva. Pri štipendijah gre tako kot pri pokojninah za medgeneracijsko solidarnost in tudi v našem predlogu smo zasledovali smernice transparentnosti, očiščenja štipendijske politike in zagotavljanja njene vzdržnosti na dolgi rok. Vlaganje v štipendije in izobraževanje pomeni  vlaganje v razvoj in znanost, ki bosta pripomogla k večji konkurenčnosti Slovenije na globalnem trgu in potegnila državo iz krize. Študenti smo bili pripravljani in smo prevzeli del bremena trenutne krize, vendar dodatno prenašanje bremena na mlade ni mogoče.