ŠOS opozoril na izključevanje mladih

Pomena urejanja problematike mladih bi se morali zavedati vsi in v tej smeri tudi delovati. Niso dovolj le besede, od njih bo treba preiti k dejanjem. V zvezi s tem ŠOS opozarja na sistemsko izločanje predstavnikov mladih s sej Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). ŠOS si ne predstavlja, kako lahko potekajo pogovori o temah, ki se v samem bistvu tičejo in urejajo področja mladih brez mladih. ŠOS dodaja, da na sejah ESS ne zahteva glasovalne pravice, le možnost udeležbe in predstavitve svojih stališč, s čimer bi predstavniki tudi pokazali pripravljenost za dialog z mladimi.

Glede predloga Zakona o visokem šolstvu in predloga Zakona o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov se ŠOS zavzema za sistemsko in celovito ureditev področja, kar pa po besedah Žige Schmidta niso želje, ampak realne in argumentirane zahteve. Začasno in občasno delo dijakov in študentov nudi mladim možnost pridobivanja izkušenj in stikov s trgom dela, delodajalcem pa možnost preizkušanja potencialnega kadra, kar pozitivno vpliva na zaposljivost študentov po končanem študiju. Raziskave kažejo, da se več kot polovica študentov, ki so nekdaj delali prek študentskega dela, po končanem študiju zaposli pri delodajalcu, pri katerem so v času izobraževanja opravljali občasno in začasno delo. 70 odstotkov študentov pa je prepričanih, da jim je študentsko delo pomagalo pri spoznavanju trga dela in podjetij. V času javne razprave je ŠOS podal komentarje na vse člene predloga zakona, še posebej pa glede omejitev pri delodajalcih, 

centralne evidence in administrativnih ovir. Žiga Schmidt je ob tem opozoril na glavne pomanjkljivosti predloga zakona, ki jih je še treba urediti. Ena ključnih je centralna evidenca beleženja izkušenj. Ta se kot rdeča nit vleče skozi cel zakon in lahko težave pri njenem delovanju zaradi prezapletenosti ogrozijo tudi izvajanje celotnega zakona, česar se ŠOS najbolj boji. Poleg tega ŠOS poziva k čimhitrejšemu sprejetju zakona, da bo lahko začel veljati s 1. 1. 2015, sicer se zaradi sistema priznavanja pokojninske dobe lahko izvajanje zakona zavleče za še eno leto. 

ŠOS že dolgo opozarja na nujnost sprememb na področju visokega šolstva, zato je predstavil tudi svoje stališče glede predloga Zakona o visokem šolstvu. V zadnjem času so se v javnosti pojavile nekatere zavajajoče informacije, ki se med drugim nanašajo tudi na dostopnost do brezplačnega terciarnega izobraževanja, do pravic študentov, ki izhajajo iz statusa študenta, do sistemske ureditve stabilnega financiranja in urejanja statusa zaposlenih … ŠOS obsoja kakršnokoli neargumentirano razširjanje informacij, ki vzbujajo negotovost med študenti in ostalo javnost. Schmidt je zato jasno in javno izpostavil sedem točk, za katere se bo ŠOS zavzemal z vsemi razpoložljivimi sredstvi in jih branil, če bo potrebno, tudi v prvih vrstah na protestih:

1. dostopno in kakovostno visoko šolstvo za vse ne glede na osebno ali družbeno okoliščino;

2. konsistentno urejene pravice študentov, ki izhajajo iz statusa študenta;

3. enotna struktura študija za prvo in drugo bolonjsko stopnjo (3 + 2);

4. ureditev anomalije izrednega študija z delnim študijem, za kar morajo biti jasno opredeljeni 

vstopni in drugi pogoji;

5. plačljiv študij le kot oblika študija v luči vseživljenjskega izobraževanja, ki mora biti opredeljen 

transparentno in z jasnimi pogoji;

6. proti uveljavljanju tržnih mehanizmov v visokem šolstvu, ki ne povečujejo kakovosti 

izobraževalnega procesa, ampak zgolj prinašajo stranski dobiček zavodom;

7. stabilno financiranje prve in druge bolonjske stopnje ter ustrezno financiranje in sofinanciranje 

doktorskega študija, ki bo pomenilo stabilnost delovanja visokega šolstva.

Žiga Schmidt je na novinarski konferenci poudaril: »ŠOS bo nadaljeval pogajanja za sistemsko in celostno 

ureditev področne zakonodaje, katere pobudnik je bil že v preteklosti, vendar od svojih načel in stališč, 

ki zagovarjajo interese študentov, dijakov in mladih, ne bo odstopal. Medgeneracijski dialog ni monolog 

elitističnih skupin znotraj ESS. Temveč je stvar širšega konsenza v družbi, ki presega dnevno politiko in terja 

odgovornost skozi konkretne ukrepe, ne le prazne besede.«