Proti nižanju standardov kakovosti v visokem šolstvu

Študentske organizacije pred ponedeljkovo nujno sejo Odbora za izobraževanje Državnega zbora, ministrstvo in poslance Državnega zbora opozarjajo na nedopustno 'interventno' zniževanje standardov kakovosti slovenskega visokega šolstva.

Na študentske organizacije se tako pridružujejo pozivu visokošolskih zavodov in Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, da gre pri ukrepih, predlaganih v 56. in 57. členih Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) za nepremišljena in strokovno neutemeljena predloga, katerih mesto ni v interventni zakonodaji, ki se sprejema po nujnem postopku.

Predlagani 56. člen ZIUOPDVE iz drugega odstavka 38. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis) črta besedilo »iz istega strokovnega področja«. To v praksi pomeni izenačitev vpisnih pogojev med dijaki poklicne in splošne mature, kar posredno izenačuje poklicno in splošno maturo. Na ŠOS smo vselej podpirali čim večjo odprtost in s tem tudi dostopnost visokega šolstva, a je takšen ukrep sistemske narave in zato v okviru interventnega zakona prenagljen. Menimo, da vsakršen ukrep s področja visokega šolstva potrebuje širšo debato in konsenz vseh deležnikov s področja izobraževanja. Poleg tega ima lahko omenjen predlog zelo resne posledice na kvaliteto študija, zaradi česar je nujno, da se sprejme na podlagi opravljenih analiz vpliva predloga na kvaliteto izobraževanja, predvsem pa s soglašanjem vseh relevantnih akterjev.

Nasprotujemo tudi 57. členu v predlogu ZIUOPDVE, ki določa, da lahko visokošolski zavodi brez izpolnjevanja osnovnih pogojev pri podaljšanju akreditacije delujejo še dodatnih 5 let. Vsak visokošolski zavod mora izpolnjevati pogoje kot so: ustrezni prostori za izvedbo študija, knjižnica za študente in zaposlene, zadostno število strokovnega kadra in visokošolskih učiteljev, da se ustrezno izvajajo študijski programi, da je zagotovljena zadostna mera znanstveno raziskovalnega dela in da je to smiselno povezano s študijskimi programi. Po preteku akreditacije (5 let) mora zavod izkazati, da te pogoje izpolnjuje. To je nujno za kakovosten študij in to so osnove, ki jih mora imeti na voljo vsak študent. S predlaganim 57. členom se izpolnjevanje teh pogojev ne pregleda po preteku obdobja 5 let (kot traja akreditacija), ampak šele čez 10 let. To pomeni, da zavodi, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, lahko izobražujejo študente, kakovost takšnega izobraževanja pa je več kot vprašljiva. Tudi takšen predlog nima mesta v interventnemu zakonu, niti nima nikakršne povezave z epidemijo. Zato se postavlja vprašanje, za koga je ta člen napisan. V dobro študentov in kakovosti slovenskega visokega šolstva gotovo ne. Tako kot se trenutno izobraževanje izvaja na daljavo, se lahko evalvacija tega izobraževanja opravi na daljavo.

Klemen Peran, predsednik Študentske organizacije Slovenije: ''Sprejemanje sistemskih sprememb v visokem šolstvu brez dialoga in konsenza vseh visokošolskih partnerjev z interventno zakonodajo je grobo poseganje v odnos, ki ga partnerji gradimo dolga leta. Ko pa gredo predlogi v smer nižanja kakovosti izobraževanja in jim nasprotujejo prav vsi visokošolski partnerji pa postane očitno, da so odločitve napačne in v interesu vplivne skupine posameznikov.''