Prijateljsko podeljevanje koncesij ministra v odhajanju

Še bolj kot sam razpis, preseneča vsebina razpisa in poziv za prijavo programa ISCED 31, torej za področje družboslovja. Vlada je ob letošnjem razpisu za vpis na visokošolske zavode na predlog ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) zmanjšala vpisna mesta na javnih zavodih na področju družboslovja za 20 odstotkov, ker da število razpisanih mest presega povpraševanje po kadrih na trgu delovne sile in da obstaja t. i. presežek diplomantov družboslovja. Zato smo presenečeni, zakaj se sedaj tako mudi s podeljevanjem novih koncesij na področju, kjer novih programov in povečanja vpisnih mest ne potrebujemo.

O tem smo se predstavniki študentov pogovarjali tudi na sestanku s predstavniki resornega ministrstva, vendar konkretnih pojasnil nismo dobili. Prav tako smo želeli izvedeti, ali je odločitev za podeljevanje novih koncesij podprta s kakšnimi analizami ali kazalci, saj teh ni bilo med objavljenimi gradivi za sejo vlade. Kljub pozivom, naj nam gradiva, analize ter utemeljitve posredujejo, ministrstvo tega ni storilo, kar nakazuje na izmikanje in vzbuja dvom o obstoju tovrstnih analiz.

Edini »argument« ministrstva ostaja, da s predlaganim sledijo sprejeti Resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020, kar je po mnenju ŠOS-a čisto zavajanje. V poglavju financiranja je sicer res navedeno, da bo »država krila stroške študija za študij na javnih visokošolskih institucijah, lahko pa tudi na koncesioniranih institucijah«, vendar je dalje zapisano, da bodo »pri tem iz javnih sredstev financirani ali sofinancirani le tisti študijski programi zasebnih visokošolskih institucij, ki se ne izvajajo na javnih, in je za njih izkazana potreba v slovenskem prostoru ter kakovostna izvedba«. Ker potreba po novih programih ni bila izražena z analizo (predhodno opravljene gredo celo v nasprotno smer) in ne gre za področja, ki jih javni zavodi ne bi pokrivali, sklepamo, da so razlogi o dodeljevanju koncesij predvsem politične in ne strokovne narave.

V ŠOS-u odločno nasprotujemo tovrstnemu ravnanju ministra v odhajanju. Četudi je lahko definicija izvajanja tekočih poslov stvar pravne interpretacije, je po našem mnenju razdeljevanje javnih sredstev zasebnim zavodom v času omejenih pristojnosti tudi stvar politične kulture.

Spomnimo še, da je minister Turk na vse očitke javnosti o privatizaciji visokega šolstva v času svojega mandata odgovarjal, da ne preferira zasebne sfere v visokem šolstvu na račun javnih zavodov. Večkrat je tudi izpostavil, da v njegovem mandatu ni bila podeljena nobena nova koncesija. S tem razpisom ugotavljamo, da to žal ne drži, saj se je tik pred odhodom odločil, da del javnih sredstev preusmeri v zasebne interese.

Tudi izjemno kratki roki za prijavo na razpis po mnenju ŠOS-a potencialnim kandidatom onemogočajo resno prijavo, zaradi česar se lahko upravičeno vprašamo, ali niso zmagovalci razpisa morebiti znani že v naprej. O domnevnih prejemnikih in političnih povezavah je bilo že mnogo napisanega v medijih, spomnimo pa še na številne nepravilnosti pri razpisih in osebne povezave vpletenih.

Naloga vsakega izmed visokošolskih deležnikov je, da si prizadeva za odgovorno rabo javnih sredstev, še posebej v zahtevnih finančnih okoliščinah, v katerih je Slovenija. Finančna sredstva preusmerjati v nove zasebne zavode v času, ko javnim univerzam primanjkuje denarja in ko ni izražene potrebe okolja po delovanju zasebnih zavodov, je skrajno neresno početje, ki le še zmanjšuje kakovost visokega šolstva. Poudarjamo, da ŠOS ne nasprotuje zasebnemu šolstvu, ne želi pa, da na račun zasebnega trpi javno. ŠOS zato poziva ministrstvo, da razpis nemudoma razveljavi in najprej poskrbi za zakonsko urejen sistem financiranja visokošolskih zavodov, ki bo transparenten, sistemski in bo predvsem omogočal stabilno delovanje slovenskih univerz ter njihovo izvajanje visokošolske dejavnosti.