Prihodnji rektor primorske univerze s študenti tudi na proteste

Kot uvod v volilno dogajanje okoli volitev novega rektorja Univerze na Primorskem (UP) smo študentje (ŠOUP, ŠS UP in PRIMSS) organizirali prvo srečanje – sedaj še morebitnih – kandidatov na bližajočih se rektorskih volitvah. Volilni postopek naj bi bil razpisan še ta mesec, študentske predstavniške organizacije pa se v volilna opravila in »kampanjo« ne mislimo vključevati, zato smo še pred uradnim začetkom pripravile srečanje, kjer so se potencialno identificirani kandidati, predvsem vsebinsko dotaknili vprašanj univerze, kot tudi širšega družbeno-političnega konteksta. Svoja stališča so predstavili: trenutni rektor dr. Dragan Marušič, dr. Lenart Škof, dr. Rado Pišot, dr. Anita Trnavčevič, dr. Peter Raspor ter dr. Roberto Biloslavo.

Nov sistem financiranja visokega šolstva mora univerze postaviti v enakopraven položaj

Uvodoma so razpravljavci predstavili pričakovanja od nove ministrice in novega visokošolskega zakona. Vsi so se strinjali na točki, da je nujno potrebno urediti financiranje visokega šolstva, ki UP postavlja v neenak položaj napram ostalim univerzam, saj je kasneje začela z delovanjem in tudi razvijanjem študijskih programov, med tem, ko sta ljubljanska in mariborska univerza izhajali iz že obstoječih in financiranih programov. Dr. Marušič je poleg financiranja izpostavil tudi nujnost reševanja slabe implementacije bolonjske reforme, ki skupaj z masifikacijo, predvsem podiplomskega študija, vodi v upad kakovosti. S tem, da zaradi prenizkega financiranja ni prišlo do prave reforme se je strinjal tudi dr. Biloslavo, ki pa je poleg navedenega izpostavil tudi nujnost sprejetja Slovenskega ogrodja kvalifikacij, ki ga je v strokovni skupini pomagal oblikovati tudi sam, pozitivno mnenje k predlogu pa so podale tudi evropske institucije. Dr. Raspor je še posebej izpostavil problem kakovosti podiplomskega študija, predvsem doktorskega, za kar vidi rešitev tudi v regionalnem povezovanju in skupnem izvajanju doktorskega študija. Dr. Trnavčevič se je zavzela za binarnost, s katero bi jasneje opredelili namen posameznih študijskih programov. Dr. Pišot je v okviru debate o financiranju izpostavil nujno pomoč države pri pridobivanju evropskih sredstev, saj institucije pogosto nimajo sredstev za zalaganje, kar onemogoča uspešno črpanje sredstev. Dr. Škof pa je opozoril tudi na sistemski problem – prevelik obseg področij šolskega ministrstva, ki težko obvlada vsa področja.
 

»Visokošolske afere« odraz neodgovornosti posameznikov ter nerazumevanja akademskih vrednot

Razpravljavci so se dotaknili tudi aktualnih »afer«, ki so pretekli ministrici primorale k odstopu, odprle pa sistemska vprašanja v visokem šolstvu. Strinjali so se, da sta oba problema rešljiva in da regulativa na tem področju že obstaja, a jo posamezniki v obeh primerih (tako zaslužkarstva kot plagiatorstva) zaobidejo. Večina je poudarila tudi nujnost preverjanja stanja na institucionalni ravni. Dr. Pišot je bil kritičen do trenutnega stanja na UP – v odnosu do honorarjev do tega, da univerza ne omogoča nagrajevanj najboljših, glede plagiatorstva pa je izpostavil nujnost sodelovanja organov in strokovnih služb univerze pri sistemskem preverjanju. Izpostavil je tudi vprašanje kakovostnega mentorstva ob prevelikem številu študentov. Rektor Marušič pa nasprotno, saj varčevanje pri honorarjih vidi kot enega ključnih pozitivnih ukrepov svojega mandata. Predlaga tudi sledenje anglo-saškemu sistemu, kjer je jasno definirano, kdaj lahko profesor dela tudi »za trg« oz. koliko največ lahko znaša njegova dodatna nagrada. Krivdo za plagiatorstvo pripisuje tudi bolonjskemu sistemu, ki študentom povečini nalaga veliko pisnih izdelkov. Rešitev vidi v ukinjanju diplomskih del na prvi stopnji, s čimer bi razbremenili tudi mentorje. Prav tako predlaga tudi manj kontaktih ur za študente. Problem masovnega študija je izpostavil tudi dr. Škof, ki pa v velikem številu seminarskih in drugih nalog vidi tudi prelaganje dela iz profesorjev na študente. Dr. Biloslavo je odprl novo dimenzijo pri vprašanju akademskega zaslužkarstva, in sicer vprašanje kakovosti, ki je po njegovem mnenju prizadeta, če posameznikov delovnik traja po 24 ur in celo več. Krivdo za razrast plagiatorstva, poleg problemu akademskih vrednot, pripisuje vzponu interneta, ko je lažje dostopati do več različnih virov, nemogoče pa je, da bi mentorji poznali vse; so pa ti vsekakor odgovorni za celoten proces mentoriranja. Dr. Raspor vidi vzroke za nepravilnostih pri izplačevanju honorarjev tudi v tem, da učitelji niso ustrezno nagrajeni za svoje delo. Za študente, ki goljufajo, pa bi uvedel strožje sankcije.
 

Dialog kot lepilo med temeljnimi dejavnostmi univerze – rektor naj bo rektor vseh!

Rektor Marušič je predstavil tri ključne dosežke dosedanjega mandata: nižanje sredstev za avtorske pogodbe, povečano skrb za internacionalizacijo (povezovanje z Indijo, Kitajsko) in odgovorno soupravljanje študentov ter tri prioritete, ki bi si jih zastavil v novem mandatu: prizadevanje za povečane investicije v znanost – tudi v sodelovanju s tujimi partnerji, nadaljevanje internacionalizacije in pravično financiranje za UP (za kar ima že pripravljen predlog zakonske ureditve). Ostali kandidati so izpostavili predvsem pomanjkanje dialoga znotraj univerze ter premalo investicij v infrastrukturo (predsvem laboratoriji in bivalne kapacitete za študente). Poleg navedenega je dr. Pišot izpostavil še problem neenakopravnosti med članicami znotraj UP ter poudaril skrb za kakovost skozi t. i. zanko kakovosti, za katero pa mora odgovornost nositi rektor oz. vodstvo. Dr. Trnavčevič je izpostavila nujnost oblikovanja jasne strategije oz. politike za posamezna področja znotraj univerze, saj lahko ta le tako prizadevanja ustrezno usmeri tudi navzven. Dr. Biloslavo je kritično izpostavil, da je UP izgubila identiteto, kar se kaže tako navznoter kot navzven. Tudi on se je zavzel za enakopravno obravnavo članic, saj je univerza lahko kakovostna le toliko, kot njen najšibkejši člen. Poleg tega je poudaril nujnost povezovanja visokošolskega prostora napram državi.
 

Študijsko izkušnjo študenta UP pomembno sooblikuje tudi študentska organizacija

Vsi govorci so se strinjali, da je poleg študija za študente pomemben tudi spremljajoči nabor aktivnosti in podpora. Tukaj igra ključno vlogo študentska organizacija. Rektor je izpostavil, da je univerza, kljub krčenju sredstev, povečala sredstva namenjena rekreaciji. Dr. Pišot bi sistemsko prilagodil tudi študijski proces, npr. z enotnimi odmori za zdravo kosilo, rekreacijo in druge obštudijske dejavnosti, da bi se jih študenti lahko v večji meri udeleževali. Dr. Biloslavo je, po vzoru tujih držav, poudaril pomen celostne študijske izkušnje (angl. learning experience). Vsi so se strinjali, da to pomembno sooblikuje prav študentska organizacija, ki nudi podporo študentom na več nivojih. Na vprašanje, ali bi študente podprli v prizadevanjih po izboljšanju socialnega položaja – tudi z udeležbo na mirnih protestih – so vsi odgovorili pritrdilno.
 

Danes imamo ... 3 kandidate?

Kot zadnje je sledilo vprašanje, kdo od prisotnih gostov bi, če bi bil danes rok za oddajo kandidature za položaj rektorja, to že danes storil: pritrdilno sta odgovorila dr. Biloslavo in dr. Pišot,  tudi dr. Škof, a je ta spomnil na morebitne zaplete pri razpisu volitev, ki jim je bil priča, ko je kandidiral za dekana. Ostali trije pa kandidature še niso javno napovedali in bodo s tem počakali do začetka volilnih opravil.

Fotogalerija TUKAJ.