Odločanje za študij oteženo zaradi grožnje šolnin
Približuje se čas objave Razpisa za vpis v dodiplomske študijske programe za študijsko leto 2015/16. Že danes in jutri pa bodo bodoči študenti lahko spoznavali želene fakultete in študijske programe na sejmu izobraževanja in poklicev – Informativa. Na študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo ob tem zaskrbljeni, da bo na odločitve za študij vplivala tudi vse glasnejša grožnja uvedbe šolnin zaradi podhranjenega financiranja visokega šolstva. Prav tako pa bodo prihodnje generacije študirale na vse manj kakovostnih študijskih programih. Ministrica Setnikar Cankar strategije in rešitev očitno nima in se ob tem skriva pred študenti ter onemogoča dialog.
V zadnjem času vsi visokošolski deležniki opozarjamo na finančno podhranjenost visokega šolstva, ki mu želi ministrica Setnikar Cankar s še dodatnimi varčevalnimi ukrepi zadati poslednji udarec. S strani predstavnikov visokošolskih zavodov in sindikatov smo tudi že slišali, da finančno nevzdržna situacija lahko vodi le v uvedbo šolnin. Te že sedaj plačuje precejšen del študentov – izredni študenti, doktorski študenti, posredno pa še vsi, ki plačujejo za t. i. nadstandard ali posebne oblike dela, predvidene kot obvezni del študijskih programov.
Na ŠOS nasprotujemo vsakršnemu prelaganju bremen stroškov študija na študente in imamo jasno oblikovane zahteve glede sistemske ureditve visokošolskega izobraževanja, le da nimamo sogovornika, ki bi mu jih lahko predstavili. Kljub večkratnim pozivom ministrici za izobraževanje, na zadnje pa tudi predsedniku Vlade RS, še vedno ni bil konstituiran Svet Vlade RS za študentska vprašanja, dialog s študenti pa ne poteka tudi po nobeni drugi poti.
Ker je delovna skupina za pripravo visokošolskega zakona očitno še ena izmišljotina ministrice (svoje sodelovanje sta zanikala že dva domnevna strokovna člana), na ŠOS pripravljamo svoja izhodišča za prenovljeni ZViS.
Vsak študent mora imeti (ob izpolnjevanju vpisnih pogojev) možnost rednega brezplačnega študija, enkrat na 1. in enkrat na 2. bolonjski stopnji, in sicer v obsegu trajanja programa z enim dodatnim letom za ponavljanje ali t. i. »absolventski staž«; ob tem se upoštevajo tudi izjemne okoliščine (npr. dolga bolezen, invalidnost, starševstvo), na podlagi katerih se lahko študij podaljša. Če potrebuje študent, zaradi posebnih osebnih okoliščin, prilagojeno izvajanje študija, se to lahko omogoči v obliki »delnega« študija, kot ga opredeljuje Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020.
Študentom oz. diplomantom, ki so izkazali odlične študijske rezultate in bi želeli svoje znanje nadgraditi tudi horizontalno, se lahko omogoči brezplačen vzporedni ali zaporedni študij. Za to skupno študentov se določi kvota vpisnih mest in enotni kriteriji, ki bodo omogočali študij najodličnejšim kandidatom in preprečevali t. i. navidezne vpise.
Prav tako je potrebno sistemsko urediti doktorski študij, ki mora biti namenjen najodličnejšim kandidatom in zato ustrezno kadrovsko in finančno podprt. Kandidatom mora biti omogočeno vključevanje v znanstveno-raziskovalno delo in kakovostno mentorstvo. Zato doktorski študij ne more biti masoven študij. Ob tem pa se ne sme omejevati določenih študijskih ali raziskovalnih področij. Ker je doktorski študij različno finančno zahteven, je potrebno vsem študentom omogočiti enako dostopnost, zato mora biti tudi ustrezno sofinanciran.
Glede na to, da ministrstvo ni sposobno koordinirati dialoga z visokošolskimi deležniki, smo to vlogo pripravljeni prevzeti na ŠOS, saj se – za razliko od Vlade, ki to trdi le na papirju – zavedamo pomena kakovostnega in dostopnega javnega izobraževanja ter imamo jasne cilje za njegovo ureditev.
