Obalna dijaška skupnost s predlogi za reševanje problematike integriranega javnega potniškega prometa
Pred začetkom novega šolskega leta je Obalna dijaška skupnost, ki zastopa interese dijakinj in dijakov občin Slovenske Istre, na Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa in Direktorat za prometno politiko Ministrstva za okolje, podnebje in energijo naslovila nekaj relativno hitro izvedljivih predlogov za reševanje problematike integriranega javnega potniškega prometa.
V ODS smo opazili, da dijaki vedno bolj poudarjajo pomen javnega prometa, žal pa je ta tema deležna tudi vse več kritik, kot so težave s prepolnimi vlaki ter avtobusi, nezmožnost plačevanja z bančno kartico (npr. na linijah primestnega prometa, ki jih pokrivata Arriva in Nomago) ipd. Ker je uvedba novih linij in avtobusov včasih lahko zalogaj in je o tem že veliko govora smo pripravili nekaj predlogov v nekoliko drugačni smeri o kateri načeloma ni toliko govora.
Naši predlogi so usmerjeni predvsem na problematiko informiranosti in zastarelosti nekaterih delov sistema javnega potniškega prometa:
1. Preglednost informacijskega sistema javnega potniškega prometa
Zaznavamo, da ima veliko ljudi težave z organizacijo svojega potovanja, predvsem ko gre za uporabo javnega prevoza na daljših relacijah. Tedaj je velikokrat potrebno prestopanje, čakanje in morda celo menjava vrste prevoza (avtobus – vlak) ali prevoznika. Vozni red na nekaterih spletnih straneh žal ne kaže možnosti prestopov (npr. Arriva ali Nomago), zato se zdi, da je prevoz z javnim prometom med tema krajema nemogoč, čeprav ta v resnici obstaja - z vmesnim prestopom. To je velika težava predvsem za ljudi, ki te linije uporabljajo le občasno in jih ne poznajo - poleg mladih so to tudi upokojenci in predvsem tujci.
Rešitev vidimo v uvedbi enotne "IJPP" spletne strani oziroma aplikacije - iskalnika voznega reda, ki bi lahko prikazoval mogoče prestope ter kombinacijo različnih vrst prevoza in koncesionarjev. Aplikacija bi lahko potnikom sporočila tudi obvestila prevoznikov, npr. o zamudi zaradi dogodkov v prometu. S tem bi bila uporabniku lahko prikazana veliko širša paleta možnosti in čakajočemu potniku nudila večjo informiranost. LPP ima na podoben način (sicer le za svoje linije) zadevo povezano z aplikacijo zunanjega izvajalca ter Google Zemljevidi, kar je na svoj način tudi dobro, saj je Google orodje, ki je zelo razširjeno med ljudmi in ima sproti ažurirano stanje v prometu s čimer lažje napoveduje prihode oziroma odhode avtobusov.
2. Oštevilčevanje linij
Drugi korak k preglednosti bi lahko bilo oštevilčevanje linij. Pri nas je sicer praksa, da so načeloma oštevilčene le linije mestnega prometa, vendar bi bila stvar dobrodošla tudi na medkrajevnih linijah. To bi pomagalo predvsem starejšim osebam, dijakom in turistom, saj bi se lažje znašli pri iskanju ustrezne linije, na sami postaji pa vedeli, na kateri avtobus morajo biti pozorni. Pri tem poudarjamo, da mora biti oštevilčevanje enostavno, da lahko potnik hitro identificira svoje prevozno sredstvo.
3. Fizični vozni redi na postajališčih
Še en predlog je opremljenost postajališča z voznim redom linij, ki se tam ustavljajo - ponovno: to je načeloma praksa na postajališčih mestnega prometa - drugje pa teh žal ni oziroma so zastareli, torej vsebujejo napačne ure prihodov/odhodov ali linije, ki so že davno ukinjene. Kljub temu, da stremimo k digitalizaciji, je še vedno veliko ljudi, ki gredo vozni red preverit na postajališče. Zato predlagamo, da bi se vozni redi preverili in popravili, predvsem na medkrajevnih linijah oziroma povsod, kjer to ni urejeno.
4. Označevanje in urejenost avtobusnih postajališč
Čeprav je zadnje čase govora predvsem o investiranju v večje projekte in postaje, opozarjamo, da se pozablja na manjša postajališča. Mnogi manjši kraji ali vasi, skozi katere sicer pelje avtobus, nimajo urejenega postajališča. S tem ne mislimo le na klop in morebitno zaščito pred dežjem – ponekod postajališča niso niti ustrezno označena s talnimi označbami, zato se avtobusi tam ustavljajo, ali kar na cesti, ali na parkirišču pred vaško trgovino/gostilno. V času, ko toliko poudarjamo pomen prometne varnosti in urejenosti okolja, bi to morala biti obvezna in primarna tema obravnave. Na nekaterih cestah je moč opaziti veliko število stebričkov in otočkov iz granitnih kock, ponekod pa ni niti najnujnejših talnih označb. Kjer se infrastruktura ureja na novo, se za to že poskrbi, pozablja pa se na vse obstoječe kraje, kjer to ni urejeno - in teh je veliko več.
Če strnemo, poudarili bi preslišano problematiko informacijskega sistema Integriranega javnega potniškega prometa ter neustrezne manjše dopolnilne infrastrukture. Glede na majhnost naše Slovenije bi morale biti stvari nekoliko bolj poenotene, kar bi bilo zelo dobrodošlo tako za redne kot tudi občasne uporabnike javnega potniškega prometa, ki bi morda potem po njem posegli večkrat.
Verjamemo, da lahko v sodelovanju z DUJPP in Direktoratom za prometno politiko Ministrstva za okolje, podnebje in energijo uporabniki dosežemo izboljšanje pogojev za medkrajevni prevoz in lahko tovrstne izzive v naši državi hitro odpravimo. Smatramo, da bi ukrepanje omenjenih državnih služb med drugim pokazalo, da se Republika Slovenija zavzema za kvaliteto življenja svojih prebivalcev ter se trudi za boljšo prihodnost mladih in starejših, trajnostno, zdravo in varno družbo.
S predlogi smo seznanili tudi Kabinet Predsednika Vlade RS, vse štiri občine Slovenske Istre, Mladinsko podnebno delegatko RS in Dijaško organizacijo Slovenije.
