November – mesec ozaveščanja o raku pljuč »Ne zasenči svoje usode!«

Po številnih državah sveta potekajo v mesecu novembru aktivnosti ozaveščanja o raku pljuč. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z drugimi društvi letos že sedmič obeležuje ta mesec pod geslom »Ne zasenči svoje usode!«, da bi tudi v Sloveniji opozorili na to nevarno bolezen.

Rak pljuč nastane zaradi nenadzorovane rasti celic v dihalih. Najpogosteje se začne v tkivu pljuč. Poznamo dve glavni vrsti pljučnega raka: drobnocelični in nedrobnocelični rak, ki imata različen potek. Zato je razlikovanje med njima pomembno pri odločitvi o načinu zdravljenja.

Rak pljuč je ena izmed najpogostejših vrst raka. V Sloveniji je v letu 2010 na novo zbolelo 1245 ljudi, med njimi je tretjina žensk. Rak pljuč je glavni krivec za smrt pri vseh bolnikih z rakom. Relativno petletno preživetje je nizko, med moškimi 11 %, med ženskami 14 %.

Dejavniki tveganja

Glavni poznani dejavnik tveganja za nastanek raka pljuč je kajenje. Kar 90 % pljučnih rakov nastane zaradi kajenja. Cigaretni dim vsebuje 4000 strupenih snovi, od katerih je veliko takih, ki povzročajo raka. Lahke cigarete z manjšo vsebnostjo nikotina niso nič manj nevarne, saj cigaretni dim globlje vdihavamo, zato se več raka pojavlja na obrobnih delih pljuč.
Drugi dejavnik tveganja je izpostavljenost škodljivim snovem, kot sta radon in azbest. Ponavadi je čas od izpostavljenosti do pojava bolezni dolg, saj ljudje zbolijo tudi po 20 do 40 letih po izpostavljenosti.
Pomembna sta tudi vrsta dela in bivanje v onesnaženem okolju npr. delo v kovinski industriji, gradbeništvu ali kemični industriji.
Znani so primeri pljučnega raka, pri katerem bolniki niso bili izpostavljeni nobenemu dejavniku tveganja, in njegov nastanek lahko pripišemo genetskim vzrokom in/ali izpostavljenosti še nepoznanim dejavnikom tveganja.

Pri sumu na raka pljuč je potrebno opraviti naslednje preiskave:

osnovno rentgensko slikanje pljuč,
CT (računalniška tomografija) slikanje prsnega koša, zgornjega dela trebuha in glave,
bronhoskopijo, kjer zdravnik z upogljivim inštrumentom pregleda notranjost dihalnih poti in odvzame vzorce tkiva za pregled pod mikroskopom,
druge dopolnilne preiskave, ki jih določi zdravnik pri vsakem posamezniku glede na težave in obseg bolezni, ki jih bolnik ima (laboratorijske preiskave, PET-CT, ultrazvok trebuha idr.).

Kakšni so rezultati zdravljenja in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

V primerih, ko pljučnega raka odkrijemo v omejeni obliki in vključimo bolnike v ustrezno zdravljenje, imajo ti 50 % možnosti za dolgotrajno preživetje. Žal je takih bolnikov še vedno premalo, saj je v večini primerov bolezen odkrita v napredovali obliki. V prihodnosti pričakujemo, da se bo s hitrim razvojem novih metod odkrivanja in zdravljenja raka to stanje močno izboljšalo. Za izboljšanje rezultatov pa lahko največ stori vsakdo sam.

Tveganje za nastanek raka pljuč znižamo, tako da: