Mladi v luči lokalnih volitev: odgovori županskih kandidatov

MESTNA OBČINA KOPER:

1. Kako ocenjujete položaj mladih v vaši občini?

DORJANO DUJMOVIČ: Zelo zaskrbljujoč, lahko rečem kritičen. Ne morejo si ustvarit realne vizije za bodočnost. Posledično so prepuščeni so sami sebi.
KOLJA ŠTEMBERGER: Položaj mladih je relativno slab, sploh glede na trenutno stanje v državi – tako ekonomsko kot politično. Vse to se odraža skozi težjo zaposljivost kar posledično vpliva na vse segmente v življenju – ustvarjanje družine, socialne interakcije z ljudmi in varna prihodnost. ŠOUP je pomemben akter pri spodbujanju in podpiranju posebne populacije mladih, torej študentov, zato je zelo pomembno, da se med občino in vami ustvarijo sinergije. Kar se tiče študentov ocenjujem, da je dobro poskrbljeno, je pa na njihovi strani opaziti določeno pasivnost pri programih, ki pomagajo pri vključevanju na trg dela in v gospodarstvo. POLKA BOŠKOVIĆ: Ocenjujem, da so mladi v naši občini ujeti v položaj, kjer nimajo možnosti za druženje po svojem okusu, nimajo dovolj možnosti za vključevanje v raznolike športne aktivnost. Če povežemo še aktualno dogajanje znotraj Univerze na Primorskem, nekateri od njih nimajo niti akreditacij v svoji izobrazbi.
TOMAŽ SLAVEC: Položaj mladih v Mestni občini Koper (MOK) ni dober in bi moral biti glede na finančne možnosti in strateški položaj MOK-a v dosti boljšem stanju.

2. Prosimo, da na lestvici od 1 do 5 opredelite s kakšno prioriteto se boste lotevali reševanja problematike mladih v vaši občini v primeru, da boste izvoljeni (1 pomeni najnižjo prioriteto, 5 najvišjo prioriteto).

DORJANO DUJMOVIČ: 5. Apriorni so mladi in vse ranljive skupine. To so pomembne točke našega programa.
KOLJA ŠTEMBERGER: Definitivno je to ena izmed problematik, ki se jih bomo lotili prioritetno, saj menim da je v danem trenutku moč in svežina, ki jo mladi lahko s svojo prisotnostjo doprinesejo eden izmed ključnih faktorjev, ki nam lahko pomaga prebroditi trenutno situacijo. Tako, da se bom tu odločil za 4, kar pa ne pomeni, da bodo mladi na odstavnem tiru. Raje povem tako kot je, kot pa da se kasneje ne držim tega...
POLKA BOŠKOVIĆ: Glede na to da je na naši listi in v vrstah podpornikov veliko mladih, poznamo želje mladih ter imamo rešitve za izboljšanje kvalitete življenja mladih v Mestni občini Koper. Prizadevali si bomo, da bodo mladi deležni posluha z naše strani ter da bomo skupaj reševali problematike, ki jih imajo mladi v naši občini.
TOMAŽ SLAVEC: 5

3. Prosimo navedite tri konkretne ukrepe na področju mladih, ki jih boste realizirali, če postanete župan/ja.

DORJANO DUJMOVIČ:
- Okrepitev sodelovanja med javnim in gospodarskim sektorjem za potrebe mladih.
- Redna srečanja med mladimi in gospodarstveniki.
- Spodbujanje delodajalcev pri zaposlovanju mladih ( rva delovna izkušnja) z rednim obveščanjem o bonitetah za obe opciji.
- Mladim bom omogočil prioritetno sodelovanje z občinskimi službami.
KOLJA ŠTEMBERGER: Težko je že v predvolilnem obdobju obljubljati zelo konkretne ukrepe. Predlagal bi raje, da se takoj po izvolitvi dobimo na operativnem sestanku in skupaj pregledamo trenutno stanje, izzive ter možnosti sodelovanja v mandatu. Verjamem, da že imate oblikovane številne ukrepe, saj kot nosilna študentska organizacija v našem prostoru najbolje poznate to populacijo mladih. Kljub temu si želim, da bi intenzivneje delali na naslednjih področjih: sistemskega financiranja dobrih, kreativnih projektov, kariernega načrtovanja in usmerjanja mladih na trg dela s pomočjo gospodarstva, vključevanja študentov v občinske programe s področja kulture, športa in rekreacije, varstva okolja ter drugih primernih programov.

POLKA BOŠKOVIĆ: Še dvigniti nivo kakovosti v vrtcih in šolah ter čim bolj poskrbeti za ekonomsko učinkovitost in sodobnost le-teh. Pri tem bomo poskušali čim več sodelovati z občani ter seveda čim bolj upoštevati mnenje stroke. S povezovanjem sorodnih projektov, ki jih pripravljajo v sosednjih občinah, bomo spodbujali delovanje mladinskih kariernih centrov. Aktivneje bomo sodelovali z Univerzo na Primorskem, s ciljem obdržati mlad in izobražen kader na Obali.
Borili se bomo proti prekerizaciji (negotovim oblikam zaposlitve) delovnih mest, katera so zelo prisotna ravno pri mladih. Mladi morajo imeti varne in dolgoročne zaposlitve, da lahko načrtujejo prihodnost in se tako soočijo s stanovanjsko in družinsko problematiko. Zato bomo v ta namen zahtevali večjo dostopnost obstoječih stanovanjskih kapacitet za mlade, predvsem z razširjeno najemodajalsko shemo stanovanj v občinski lasti, hkrati pa se bomo zavzemali tudi za nadaljnjo izgradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. Prav tako bomo dali večjo vlogo mladinskim organizacijam in prisluhnili njihovim potrebam ter poskušali urediti primerna zbirališča mladih, kjer se bodo lahko mladi avtonomno in neovirano družili, delovali ter ustvarjali.

4. Kateri so po vašem trije največji problemi, ki pestijo mlade v vaši občini?

DORJANO DUJMOVIČ: Prva delovna izkušnja, niso dovolj informirani, premalo so vključeni v lokalne dejavnosti.
KOLJA ŠTEMBERGER: Pomanjkanje možnosti za prvo zaposlitev; pomanjkanje ustreznih dnevnih centrov (lahko tudi medgeneracijskih), kjer bi se lahko mladi družili, izmenjevali izkušnje in znanja; aktivno vključevanje v razvoj občine, ter pripadajočih interesnih področij.
POLKA BOŠKOVIĆ: Občina za mlade, njihove probleme in ideje nima posluha. Imajo močno zmanjšane možnosti zaposlitve, če ne poznajo in se ne družijo s »pravimi ljudmi«.
TOMAŽ SLAVEC: Tako kot po celi Sloveniji, je tudi v MOK težko dobiti zaposlitev. Cene nepremičnin so med najvišjimi v državi. Prav tako iz leta v leto opažamo manjše možnosti za avtonomno ustvarjanje in delovanje mladih, saj v MOK ne poznamo (dovolj) primernih prostorov za zbirališče mladih.

5. Ali so po vašem mnenju mladi dovolj vključeni v soupravljanje občine oz. ali je njihovo mnenje dovolj upoštevano?

DORJANO DUJMOVIČ: Niso dovolj vključeni in njihova mnenja niso dovolj upoštevana.
KOLJA ŠTEMBERGER: Menim, da so mladi trenutno premalo vključeni v samoupravljanje občine. Mladinske sekcije posameznih strank so se (na žalost) izrodile in so trenutno bolj same sebi namen oz. so namenjene promocijam strank in ne izpolnjujejo svojega poslanstva. Trenutno še ne znamo popolnoma izkoristiti potenciala mladih, ki bi znali pri marsikaterem projektu doprinesti z lastnimi idejami, neobremenjenostjo ter zagonom. Pravočasna vključenost mladih v občinske programe ustvarja tudi pomembne vezi, ki bi bile lahko osnova, da bi mladi po končanem študiju ostali v lokalnem okolju ter s svojim znanjem doprinesli k skupnemu razvoju. Želim si, da bi mladi bili bolj motivirani, občina pa jim more ponuditi vse možnosti in infrastrukturo v podporo dejavnostim.
POLKA BOŠKOVIĆ: Ne.
TOMAŽ SLAVEC: Ne, mladi niso dovolj vključeni v soupravljanje občine, zato tudi njihovo mnenje ni dovolj upoštevano. Zavzemamo se za neposredno demokracijo v občini in večjo participacijo vseh starostnih skupin pri soupravljanju občine, prav tako mladih.

6. Kako bi po vašem mnenju mladi lahko še bolj aktivno sodelovali pri urejanju javnih zadev?

DORJANO DUJMOVIČ: Odbor za mnenja in projekte mladih v MO Koper
KOLJA ŠTEMBERGER: Prvi pogoj je dobro informiranje med občino, gospodarstvom in posredniškimi organizacijami, kot je tudi ŠOUP. Mislim, da tukaj ni bilo storjenega dovolj, da bi se uporabne informacije, ki predstavljajo tudi podlago za potencialno sodelovanje preneslo pravočasno do ključnih akterjev. Ustvariti moramo vključujočo občino, kot nam jo narekuje Evropa 2020 ter intenzivneje sodelovati s ključnimi ciljnimi skupinami, med katerimi so predvsem z mladimi. Potrebno je pregledati obstoječe programe ter pripraviti nove, kjer bo mladi lahko intenzivneje sodelovali. Na vseh že navedenih področjih vidim številne možnosti, pomembno pa je, da tudi ŠOUP poskrbi za motiviranost in pripravljenost študentov in drugih mladih za sodelovanje.
POLKA BOŠKOVIĆ: Tako da se mladino vključi v Mestni svet, da lahko tudi njihov glas vpliva na razvoj Mestne občine Koper. Poleg tega je potreben dialog med občino ter študentsko organizacijo pri odločitvah, ki zadevajo mladino.
TOMAŽ SLAVEC: Mladi bi morali zelo aktivno sodelovati pri urejanju javnih zadev in načrtovanju boljše prihodnosti v MOK. To bi morali početi skozi že obstoječe možnosti in strukture odločanja. Prav tako bi se morali povezovati v razna društva in organizacije, preko katerih bi lahko zagovarjali svoje potrebe in interese. Pri tem mora občina nuditi infrastrukturno pomoč ter pomoč pri administrativnih zadevah (računovodstvo, pravne težave, ipd.). Vzpostavili bomo tudi Mladinski svet MOK ter se bomo zavzemali za ustanavljanje mreže mladinskih kulturnih centrov.

7. Ali je vaša občina turistično ali univerzitetno mesto? (izberete lahko samo eno možnost)

DORJANO DUJMOVIČ: Univerzitetno.
KOLJA ŠTEMBERGER: Univerzitetno.
POLKA BOŠKOVIĆ: Turistično. V zadnjih letih je večina sredstev šla v izgradnjo nove in vzdrževanje stare turistične infrastrukture, ter trženje Kopra kot turistične destinacije. S tem seveda ni nič narobe, saj moramo izkoristiti naravne in kulturne danosti naše občine. Vendar pa je na račun turizma »izvisel« marsikateri projekt, ki je bil namenjen študentom in mladim.
TOMAŽ SLAVEC: Koper je univerzitetno mesto.

8. Ali je za vašo občino koristnejši povprečen turist ali povprečen študent, iz strogo gospodarskega vidika?

DORJANO DUJMOVIČ: Povprečen študent.
KOLJA ŠTEMBERGER: Povprečen študent je 10-mesečni »turist«. Da ga pritegnemo je potrebno promovirati univerzo ter ji nuditi podporo (predvsem v infrastrukturi), da se lahko razvija in nudi kakovostne študijske programe. To stane bistveno manj kot razne promocije na tujih tržiščih, da pritegnemo turista, ki bo preživel do 7 dni ali manj v našem kraju. Turisti sicer predstavljajo neposredne ekonomske učinke v  lokalne okolju, vendar v več primerih zelo omejene, saj je tudi naša ponudba omejena, zato moramo turiste voziti v druge kraje, regije po Sloveniji. Na drugi strani imamo približno 7.000 študentov naše Univerze na Primorskem, ki predstavlja izjemen kapital v smislu znanja in visoko izobraženega kadra. Potrebno je poskrbeti, da naši študentje uspešno zaključijo študij in najdejo delo ali zaposlitev v našem okolju. Nekateri lahko celo ustanovijo podjetje in bodo čez leta zaposlovali novo delovno silo ter ustvarjali neprimerljivo večje ekonomske učinke kot turisti. Ustvariti moramo prijetno in kvalitetno okolje za študij, zaposlovanje in bivanje.
POLKA BOŠKOVIĆ: Gre za dve različni populaciji ljudi. Z dobrim turizmom lahko povečamo in obogatimo našo občino in s tem omogočimo blaginjo našim študentom da bi imeli boljše možnosti za šolanje ter da bi Koper le postal tudi univerzitetno mesto.
TOMAŽ SLAVEC: Socialistične politike ljudi ne gledajo skozi gospodarsko - kapitalski vidik. V tem primeru pa so za nas pomembnejši tisti, ki v Kopru preživljajo daljši čas in so del skupnosti, zato so za nas pomembnejši študenti. Izkazalo se je, da marsikateri študent se je nato trajno preselil v MOK. Trenutno žal imamo v Kopru le enodnevne turistične obiskovalce, ki v občini ostanejo le za nekaj ur. Koper je potrebno razviti iz prehodne destinacije v večdnevno destinacijo, kar pa je mogoče le s svojo posebno “zgodbo”, ki jo mora zase mesto izumiti in za njo živeti ter za to razviti vso potrebno infrastrukturo in vsebine.

9. Prosimo, da navedete tri primerna zbirališča mladih v vaši občini (navedite samo obstoječa zbirališča, v kolikor jih poznate).

DORJANO DUJMOVIČ: Središče Rotunda, promenada z mestnim jedrom, Univerza na Primorskem.
KOLJA ŠTEMBERGER: Vprašanje je o kakšnih zbirališčih govorimo? Če govorimo o študentskem dnevnem življenju so to: fakultete (predavalnice), knjižnice/čitalnice, prostori ŠOUP, kavarna PINA, Središče Rotunda, Kantina, Muzejček itd. Če govorimo o preživljanju prostega časa v kontekstu zdrav duh v zdravem telesu, potem so to ŠRC Bonifika, dvorana STŠ in Naravni rezervat Škocjanski zatok. Če pa govorimo o nočnem življenju je tega mnogo: Planet Tuš, Bellavita,in drugi gostinski lokali v mestu.
POLKA BOŠKOVIĆ: Študentska rekreacija na srednji Tehnični šoli v Kopru, Športni center Bonifika, MKC Koper.
TOMAŽ SLAVEC: Klub Študentov Občine Koper (KŠOK), Študentska Organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) in Mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center Koper (MKSMC Koper).

10. Ali imate konkretno rešitev za zagotovitev primernega zbirališča mladih v vaši občini? 

DORJANO DUJMOVIČ: Da.
KOLJA ŠTEMBERGER: Potrebno je urediti ustrezen prostor, kjer bi se lahko mladi družili in preživljali prosti čas. Konkretno imam v mislil večnamensko dvorano, v kateri bi lahko potekala razna predavanja s tujimi pomembnimi predavatelji, kjer bi lahko bili razni strokovni seminarji, delavnice, usposabljanja itd., kjer bi se lahko zvrstili razni kulturni in sorodni dogodki. Nekaj podobnega kot je v Mariboru ŠTUK ali Kersnikova 4 v Ljubljani, vendar vsebinsko in arhitekturno primernejše kot je to pri njih.
POLKA BOŠKOVIĆ: Ustanovitev Centra za mlade in vzpodbujanje aktivne participacije  mladih pri urejanju njihovih zadev.
TOMAŽ SLAVEC: Prvo je potrebno obstoječe kapacitete bolje izkoristiti. Zato podpiramo povsem demokratično in transparentno delovanje obstoječih organizacij oziroma centrov mladih, kjer bi oblast dejansko zares dobili študenti oziroma koprska mladina in ne nekaj samodržcev, ki zatirajo mladinsko-študentsko delovanje in ustvarjanje ter uporabljajo organizacije le za lastno preživetje oziroma eksistenco, kar pa je seveda nedopustno. Zagovarjamo vzpostavitev mreže mladinskih kulturnih centrov v občini, kjer bi mladi lahko preživljali prosti čas, se družili, se udeleževali raznolikih programov in izražali svojo ustvarjalnost. Prav tako zagovarjamo omogočanje vzpostavitve avtonomne (kulturne) cone za mlade, po primeru Metelkove v Ljubljani ali pa Freetowna Christiania v Kobenhavnu. Podpiramo tudi razvoj kvalitetnih glasbenih prizorišč (npr. urbani kulturni center) ter ureditev varnih prostorov za ogrožene družbene skupine (zahtevamo, da občina zagotovi varne prostore za srečevanje in druženje marginaliziranih družbenih skupin, kot so LGBT, nacionalne ter verske skupine, itd.).

11. Kakšna bodo vaša prizadevanja pri reševanju stanovanjske stiske mladih?

DORJANO DUJMOVIČ: Zavzel se bom za uporabo stanovanjskih objektov v MOK, ki so neizkoriščena, da se usposobijo za potrebe mladih. Seveda s sodelovanjem mladih.
KOLJA ŠTEMBERGER: Tu je potrebno razmišljati v več smereh. Primarna je izraba obstoječih občinskih stanovanj, ki so trenutno nezasedena. V naslednji fazi pa je potrebno delati v tej smeri, da se zagotovi zadostno podporo Javnemu Stanovanjskemu Skladu MOK in se mu tako omogoči lažje delovanje na posameznih projektih izgradnje tako neprofitnih kot socialnih stanovanj, ki bodo dostopna mladim po razumnih cenah. V kolikor bi bilo to mogoče bi z veseljem vplival tudi na to, da mladi lažje pridejo do stanovanjskih kreditov preko bank – a žal to ni mogoče.
POLKA BOŠKOVIĆ: Občina bo proaktivno pristopila k aktivaciji praznih in neizkoriščenih že izgrajenih stanovanj, v sodelovanju s trenutnimi lastniki takih stanovanj. Prostorsko umeščanje in spodbujanje gradnje novih stanovanj za mlade družine bo temeljilo le na podlagi ekonomske upravičenosti in praviloma v sodelovanju s Stanovanjskim skladom RS in z javno-zasebnim partnerstvom.
TOMAŽ SLAVEC: Socialistične politike zagovarjamo streho nad glavo, kot temeljno pravico, zato mora postati uresničljiva za vsakogar. To bomo dosegli tako, da bomo sprejeli ukrepe, ki bodo obstoječe kapacitete naredile ljudem bolj dostopne, predvsem z razširjeno najemodajalsko shemo stanovanj v občinski lasti. Nadaljevali bomo s (pospešeno) izgradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. Pridobitve novih kapacitet bi bile mogoče tudi z obnovo in nadgraditvijo dosedanjih večstanovanjskih stavb.

12. Ali podpirate idejo, da bi vaša občina skupaj s partnerjem vzpostavila okolje za delovanje »startup podjetij«?

DORJANO DUJMOVIČ: Podpiram, pa čeprav je le mali procent uspešnih. Pa malo rizika le mora biti. Sem naklonjen k sodelovanju. Ker si moramo izmenjevati informacije, da smo v koraku s časom in morda ga malo prehitimo.
KOLJA ŠTEMBERGER: Na tem področju je že zelo aktiven Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske in Karierni center Univerze na Primorskem. Vendar menim, da je njuna funkcija ter predvsem vpetost v širši gospodarski prostor kot taka preozko usmerjena oz. ne dovolj izkoriščena. Inkubator se kljub številnim aktivnostim sooča z zelo nizko motiviranostjo študentov za vstop na trg dela, karierno orientacijo, kaj šele podjetništvo. Mislim celo, da univerza razpolaga z zelo dobrim »start-up« okoljem, kjer so dejavnosti razdeljene med inkubator, Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) in Fakulteto za management. Tako, da je »start-up« okolje v vidika univerzitetnega okolja zelo dobro pokrito, potrebno je samo najti ukrepe za aktivacijo študentov ter razširiti podjetniško miselnost na celotno populacijo. V kolikor razmišljamo o regionalnem »start-up« okolju pa je zadeva kompleksnejša. Občina bi tu morala pristopiti sistematsko in kreirati delovno skupino, ki bi imeli funkcijo koordinacije dela ter neposreden kontakt s ključnimi predstavniki iz gospodarstva. Naloga te službe bi bila zagotovitev podpornih kadrov (domačih ali tujih) z najvišjo stopnjo strokovnosti in uspešnosti. Zunanji izvajalci bi bili samo vrhunski kadri (tuji in domači), ki bi posredovali rešitve, katere je možno hitro in sočasno implementirati v vsa podjetja pod okriljem te službe ter celostno pokrivali področja in ponujali inovativne pristope, ki so danes neobhodno potrebni za preboj na trgu in posledično uspeh. Dejstvo je, da domača podjetja potrebujejo nove ideje in strategije, ki jim lahko omogočijo ne le obstoj, temveč tudi preboj na tuje trge. Naša majhnost je prednost, v kolikor se poslužimo agilnih pristopov razvoja in trženja ter internacionalizacije.
POLKA BOŠKOVIĆ: V sodelovanju z Gospodarsko zbornico, obrtno zbornico RRC Koper in ostalimi organizacijami bomo pomagali zagotavljati ustrezne prostorske pogoje za razvoj obrti, podjetništva in malega gospodarstva.
TOMAŽ SLAVEC: Z vidika socialistične politike bi se bilo s takimi posamičnimi, individualnimi “rešitvami” spopasti bolj sistemsko. Med vodili programa ZL je na primer spodbujanje socialnega podjetništva in zadružništva. V sklopu take ideje poudarjamo tudi pomen okolja, kjer lahko mladi z idejami in inovacijami speljejo, v sodelovanju z drugimi, svoje ideje (t.i. “co-working”). Socialno podjetništvo jemljemo v kontekstu zagotavljanja participacije zaposlenih v dobičku oziroma v procesu soodločanja ter seveda socialni noti, ki jo podjetje zagotovi v lokalnem okolju. V prihodnje nameravamo nagraditi vsa podjetja, ki bodo uspehe svojega poslovanja delila skupaj z zaposlenimi. Nagrade bodo denarne in simbolične. Denarne so vezane na diskontiranju dajatev povezanih z MOK, simbolične nagrade so pa povezane z Združenjem socialnih podjetnikov, ki bodo enkrat letno nagradili Naj socialnega podjetnika Primorske. Lastnosti socialnega podjetništva so vezani na: družini prijazno podjetje, udeležba zaposlenih v dobičku, vpis sveta zaposlenih v družbeni akt in njegovo priznanje, pomoč socialno ogroženim preko ustanovljenega sklada pod okriljem podjetja (ustanovitelja) itd. Po drugi strani se odpira odlična priložnost za zagon zadružništva, predvsem na področju kmetijstva in ribolova. Pri tem bi MOK preko lokalne infrastrukturne mreže, ki bi zagotovila tri socialne trgovine, omogočila lokalnim kmetom in ribičem prostor, kjer bi lahko presežke pridelka ali ulova po primernih cenah prodajali in promovirali lokalni skupnosti. Prostor bi bil dan v najem za simboličnih 1 EUR, medtem ko bi kader in stroške plačevali preko sklada za razvoj zadružništva, ustanovljenega s strani istih kmetov, ribičev in seveda MOK.

OBČINA IZOLA:

1. Kako ocenjujete položaj mladih v vaši občini?

IGOR KOLENC: Izzivov je dosti, če se osredotočim na mlade pa mislim, da je ključni izziv kako doseči pri mladih, da se vključijo v delovanje lokalnih skupnosti. Vse preveč je tistih, ki so apatični in mislijo, da kot posamezniki ne morejo vplivati na lokalno skupnost. To je rešljivo samo z angažiranjem in vključitvijo na začetku procesa - ko je zadeva končana, je prepozno in takrat se ne da kaj dosti vplivati nanjo (si lahko zadovoljen ali pa ne).
GREGOR PERIČ: Položaj mladih v Izoli, tako kot tudi na državni ravni, ni na zavidljivi ravni, je prav gotovo področje, ki ga je potrebno urediti. Problematika, ki bi jo najbolj izpostavili ter bi jo bilo potrebno prednostno rešiti, je področje zaposlovanja mladih in s tem povezana brezposelnost (»mladi ne sodijo na zavod«), dostop do prvega stanovanja za mlade in mlade družine.
BOJAN ZADEL: Položaj mladih v naši občini je zelo zaskrbljujoč, saj je stopnja nezaposlenosti daleč največja med mladimi. Potrebno se je zavedati, da je bilo to področje zadnja štiri leta potisnjeno na stran oziroma se ni naredilo nič na tem področju. Upoštevati je potrebno, da mladi po končanem študiju zelo težko pridejo do prve zaposlitve, niti nimajo možnosti pridobiti svojega stanovanja. Ravno tako so bili pozabljen segment populacije na družbeno kulturnem področju.
VOJKO LUDVIK: Zelo slab. Večina mladih se zelo težko zaposli v svoji občini, kar lahko posledično privede tudi do odseljevanja mladih. Mladim je potrebno nameniti več pozornosti in več možnostmi za boljšo prihodnost.

2. Prosimo, da na lestvici od 1 do 5 opredelite s kakšno prioriteto se boste lotevali reševanja problematike mladih v vaši občini v primeru, da boste izvoljeni (1 pomeni najnižjo prioriteto, 5 najvišjo prioriteto).

IGOR KOLENC: 4.

GREGOR PERIČ: Reševanje problematike mladih se bomo lotevali z najvišjo prioriteto – 5.

BOJAN ZADEL: Ker vemo, da na mladih svet stoji, se bomo te problematike lotili z najvišjo prioriteto 5.

VOJKO LUDVIK: Mlad izobražen kader je vir razvoja, inovativnosti in s tem uspeha. Za mlade je torej potrebno še veliko postoriti, predvsem na področju zaposlovanja, vključevanja v družbene sfere in urejanja stanovanjskih razmer..

3. Prosimo navedite tri konkretne ukrepe na področju mladih, ki jih boste realizirali, če postanete župan/ja.

IGOR KOLENC: Sprememba pravilnika za občinska stanovanja, štipendiranje povezano s potrebami lokalnega gospodarstva kot garancija za zaposlitev, spodbujanje realizacije podjetniških idej.

GREGOR PERIČ: 1. Zagotoviti stanovanja za mlade in mlade družine. Zagotoviti pogoje za dostop do prvega stanovanja za mlade in mlade družine. 2. Izvajanje ukrepov za zaposlovanje mladih. Za aktivno iskanje prve zaposlitve (»mladi ne sodijo na zavod«). Zagotoviti mladim ustrezne pogoje za prvo zaposlitev. 3. Aktivno vključevanje mladih v ustvarjalno družbo.

BOJAN ZADEL: Če bom izvoljen za župana bomo realizirali naslednje projekte:

- Pridobivanje neprofitnih stanovanj za mlade družine: lahko kot nakup iz stečajne mase Tehnika Škofje Loke ali z nakupi iz stanovanjskega fonda, ki bi se osnoval iz kupnin tistih prodaj neprofitnih stanovanj, ki jih sedanji najemniki lahko odkupijo.
- Postavitev prostora – »dnevne sobe« za mlade, multimedijskega prostora, kateri bi ponujal kulturno glasbeni program tudi pozimi. Park Arigoni je vedno veljal kot zbirališče mladih in v to stanje ga je potrebno tudi povrniti.
- Postavitev tehnološkega parka. Celotna obala ne premore enega samega tehnološkega parka z inkubatorjem idej za mlade podjetnike in mlade z idejami, ki se želijo preizkusiti v podjetništvu. Torej imamo znanje, ideje, nimamo pa vzvoda in prostorov, kateri bi pomagal mladim te ideje tudi realizirati.

Ker vse stremi k modernizaciji, bi za »dnevno sobo« mladih Izolanov in park Arigoni zagotovili tudi brezplačno WiFi točko - otok.

VOJKO LUDVIK:
- Odprtje novih delovnih mest (predvsem z razvojem mikro-gospodarstva),
- zmanjševanje brezposelnosti mladega prebivalstva,
- ureditev neprofitnih stanovanj za mlade družine oz posameznike.

4. Kateri so po vašem trije največji problemi, ki pestijo mlade v vaši občini

IGOR KOLENC: Problematike mladih ne morem omejiti samo na občino, to je ravno tako, kot da bi dejali, da obstaja na svetu samo Slovenija. Generalno smatram, da moramo vrniti zaupanje v državo, lokalno okolje, omogočiti, da mladi uresničijo svoje ideje in da si s pomočjo teh zagotovijo lastno bodočnost. Zaveza lokalne skupnosti pa je, da mora vzpostavljati v okviru svojih sposobnosti primerne pogoje za delovanje in življenje mladih.

GREGOR PERIČ:
- Brezposelnost mladih,
- možnosti za dostop do prvega stanovanja za mlade in mlade družine,
- nevključenost mladih v strategijo razvoja Izole, v ustvarjalno družbo.

BOJAN ZADEL:
- Premalo delovnih mest;
- premalo stanovanjskih enot po dosegljivi ceni za mlade družine;
- premalo izobraževalnih programov.

VOJKO LUDVIK: Brezposelnost, stanovanjska problematika in neaktivnost (predvsem zato, ker se mladi premalo vključujejo v družbeno dogajanje.

5. Ali so po vašem mnenju mladi dovolj vključeni v soupravljanje občine oz. ali je njihovo mnenj dovolj upoštevano?

IGOR KOLENC: Vključeni so toliko, kolikor želijo ali pa se angažirajo. Nič se ne zgodi samo od sebe. Če imajo mnenja in ideje, jih morajo tudi izpostaviti - na primer lahko posredujejo svoja videnja županu, občinskim svetnikom, so prisotni na občinskih sejah ... Poti je veliko, samo potrebno jih je izkoristiti - delati.

GREGOR PERIČ: Menimo, da mladi niso dovolj vključeni v soupravljanje občine in s tem posledično mnenje ni upoštevano. Po drugi strani pa tudi zaradi splošnega družbenega stanja, v katerem živimo v Sloveniji, ko smo priča ekonomski, socialni krizi in krizi vrednot, s strani mladih prevladuje splošna apatija, nezainteresiranost za aktivno vključevanje mladih v ustvarjalno družbo in podajanje mnenj na občinskem nivoju.
BOJAN ZADEL: Mladi v Izoli na noben način niso vključeni v soupravljanje občine. Ne sliši se glasu mladih in to me moti, ta apatičnost, kot da bi obupali nad nastalo situacijo.
VOJKO LUDVIK: Ne. Zdi se mi, da občina premalo naredi za vključevanje mlajšega prebivalstva, predvsem v starostni skupini 18 – 30 let.

6. Kako bi po vašem mnenju mladi lahko še bolj aktivno sodelovali pri urejanju javnih zadev?

IGOR KOLENC: Tako, da bi se aktivno vključevali v vse pore delovanja lokalne skupnosti (ne pa samo pasivno gledali in pametovali, ko so zadeve zaključene). Še posebej je to primerno in potrebno v fazi priprave in sprejema proračuna.

GREGOR PERIČ: Z aktivnim vključevanjem mladih v ustvarjalno družbo. S spodbujanjem mladih za vključevanje v mladinske, kulturne in športne obšolske in obštudijske aktivnosti.

BOJAN ZADEL: Izola nazaduje v vseh pogledih. Kot sem že povedal, fraza »na mladih svet stoji«, je sicer že obrabljena, ampak zelo resnična. Zato je treba mladim dati priložnosti, da se sliši njihov glas. Kreativne ideje mladih so motor funkcioniranja družbene strukture.

VOJKO LUDVIK: Da, če bi le imeli to možnost in bili bolje seznanjeni. Potrebno bi bilo povabiti mlade v strukture občine. Čas za menjavo! Je pa tudi res, da bi se mladi morali odzivati tem možnostim. Samo od sebe ne bo nič!

7. Ali je vaša občina turistično ali univerzitetno mesto? (izberete lahko samo eno možnost)

IGOR KOLENC: Oboje.

GREGOR PERIČ: Trenutno bolj turistično kot univerzitetno mesto, bi si pa želeli, da postane tudi univerzitetno mesto.

BOJAN ZADEL: Zaenkrat je Izola turistično mesto. Še kot podžupan v prejšnjem mandatu sem si prizadeval za gradnjo univerzitetnega kampusa s študentskim domom. Žal se sedanje vodstvo ni zavedalo pomembnosti tega dela in so aktivnosti pri tem projektu zamrle. S svojo ekipo si bom prizadeval, da Izola postane univerzitetno-turistično mesto.

VOJKO LUDVIK: Delamo na tem, da bi naša občina bila turistično-gospodarsko boljše razvita, brez izobraženega kadra to ne bo mogoče.

8. Ali je za vašo občino koristnejši povprečen turist ali povprečen študent, iz strogo gospodarskega vidika?

IGOR KOLENC: Oboje.

GREGOR PERIČ: Trenutna prevladujoča občinska politika je bolj nagnjena k turistom, torej k razvoju turizma, kot da bi poudarjali vlogo študentov k prispevku iz gospodarskega vidika.

BOJAN ZADEL: Za našo občino sta pomembna oba. Prvi kratkoročno, drugi dolgoročno. Dobro se z dobrim vrača. In marsikateri študent se bo rade volje vrnil kot turist z družino pokazati kraj svojega študija ali pa bo s svojimi sposobnostmi, znanjem in kompetencami pomagal pri razvoju naše Izole.

VOJKO LUDVIK: Mislim, da sta tako turist kot tudi študent pomembna za gospodarski razvoj občine.

9. Prosimo, da navedete tri primerna zbirališča mladih v vaši občini (navedite samo obstoječa zbirališča, v kolikor jih poznate)

IGOR KOLENC: Lokal pod stadionom, ki ga upravlja KIŠD, skate park, različna športna in kulturna društva, lokal Bariera, Podbelvedere, itd.

GREGOR PERIČ: Mladi nimajo ustreznih mest za zbiranje. V Izoli se zbirajo v bližini gostinskih lokalov, občasno v Arrigoniju, na podeželju pa v bližini šole v Kortah. Prav tako se mladi zbirajo v prostorih in okolici društev, znotraj katerih so dejavni.

BOJAN ZADEL: Svetilnik (Punto Gallo), San Simon, pod stadionom.

VOJKO LUDVIK: Plac pod Belvederjem, Hangar, Bariera, Stadion.

10. Ali imate konkretno rešitev za zagotovitev primernega zbirališča mladih v vaši občini?

IGOR KOLENC: Smatram, da ne smemo mladim vsiljevati, kje naj se zbirajo in kje naj se "počutijo dobro". To je njihova prosta izbira.

GREGOR PERIČ: Načrtujemo izgradnjo kulturnega centra z gledališko dvorano, prostori za delovanje društev, čitalnico, kot prostor stičišča kulture, umetnosti in družabnega življenja; prav tako načrtujemo izboljšave na področju športne infrastrukture, tako da prav preko ponujanja teh vsebin in spodbujanje vključevanja mladih v šport, kulturo, podjetništvo, prostovoljstvo idr. preko tega vidimo rešitev za zbiranje in druženje mladih (vključevanje mladih v mladinske, kulturne in športne obšolske in ter obštudijske aktivnosti).

BOJAN ZADEL: Seveda imamo. Kot sem že omenil, »dnevna soba« mladih Izolanov za kulturni in zabavni del v zimskem času, poleti pa je treba aktivirati park Arigoni.

VOJKO LUDVIK: V centru mesta je bivši KT1, ki ga je potrebno aktivirati, poleg pa so bivši prostori igralnice, ki kliče po novi dejavnosti (prireditveni prostor, klubski prostor).

11. Kakšna bodo vaša prizadevanja pri reševanju stanovanjske stiske mladih?

IGOR KOLENC: Sprememba pravilnika in iskanje primernih rešitev s »slabo banko«, da bi se lahko veliko število praznih novih stanovanj ponudilo s primerno finančno konstrukcijo v odkup mladim družinam.

GREGOR PERIČ: Omogočiti lažje pogoje za dostop do prvega stanovanja za mlade Izolanke in Izolane ter njihove družine (stanovanjske zadruge) – zagotavljanje stanovanj za mlade in mlade družine z izgradnjo neprofitnih stanovanj.

BOJAN ZADEL: Omogočanje projektov v sodelovanju s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, predvsem za mlade družine. Pridobivanje neprofitnih stanovanj za mlade družine lahko iz nakupa iz stečajne mase Tehnika Škofje Loke ali z nakupi iz stanovanjskega fonda, ki bi se osnoval iz kupnin tistih prodaj neprofitnih stanovanj, ki jih sedanji najemniki lahko odkupijo.

VOJKO LUDVIK: Najprej izkoristiti obstoječe zmogljivosti za neprofitni najem.

12. Ali podpirate idejo, da bi vaša občina skupaj s partnerjem vzpostavila okolje za delovanje »startup podjetij«?

IGOR KOLENC: Da, zato se dela na odprtju podobnega centra v bivših prostorih KT1 ter na temu, da bi občina sama naredila primerne prostore, ki bi jih dajala v najem za določen čas mladim podjetnikom za start up.

GREGOR PERIČ: To idejo podpiramo, da naša občina skupaj s partnerjem vzpostavila okolje za delovanje »startup podjetij«.

BOJAN ZADEL: Vsekakor. Iz nedavne lastne izkušnje se zavedam kako je starejšim nad 50 let pri iskanju zaposlitve. Za mlade pa je to še težje, saj so praktično brez stanovanj, družine in čisto na začetku svoje aktivne dobe. Za uvedbo vsakega novega delavnega mesta se bomo potrudili in pomagali. V Sloveniji imam prijatelje, ki delujejo v nekaj socialnih podjetjih. Predvsem bi omogočil in podpiral vzpostavitev tako imenovane co-working skupnosti, kjer bi se z mnogimi idejami lahko pomagalo do začetnega zagona marsikateremu mlademu na začetku poslovne poti.

VOJKO LUDVIK: Seveda, odvisno od partnerja in pogojev, ki bi jih postavil.

OBČINA PIRAN:

1. Kako ocenjujete položaj mladih v vaši občini?

SEBASTJAN JERETIČ: Kot brezperspektiven. Le peščica mladih se uspe prebiti do položaja, ki jim omogoča, da delajo in da se izpolnijo. Prav to je ena največjih težav v našem kraju.
IRENA DOLINŠEK: Ni dober, ker imajo premalo možnosti zaposlitve in kreativnega ustvarjanja.
STANISLAVA PREMRU LOVŠIN: Položaj mladih v naši občini ni ravno rožnat.
ROMANA KAČIČ LIDEN: Zelo različno za različne starostne skupine.
TATJANA VOJ: Spričo gospodarskega stanja tekmujejo tudi naši mladi za preživetje na trgu delovne sile.
Zaposlitve za nedoločen čas so prej izjema kot pravilo, kar mladi najbolj občutijo. Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela z določitvijo začasne spodbude za zaposlovanje mladih brezposelnih velja od 01.11.2013 do 31.12.2014 in njegov učinek nam bo poznan po izteku tega datuma. Sprejet je bil Nacionalni program za mladino in vzpostavljen Svet Vlade RS za mladino, vse s ciljem, dati možnost mladim za aktivno sodelovanje pri pripravi ukrepov, programov in zakonodaje.

2. Prosimo, da na lestvici od 1 do 5 opredelite s kakšno prioriteto se boste lotevali reševanja problematike mladih v vaši občini v primeru, da boste izvoljeni (1 pomeni najnižjo prioriteto, 5 najvišjo prioriteto).

SEBASTJAN JERETIČ: Čista 5ka. Moj osrednji cilj je prav mobilizirati ambicije in potencial mladih v kraju. To bo ključno področje mojega delovanja v prihodnjem mandatu.
IRENA DOLINŠEK:
5. vključevaje mladih v soodločanje o razvoju naše, nekoč njihove občine, na vseh področjih
4. zaposlovanje mladih
3. odkrivanje talentiranih in inovativnih in pomoč pri nadaljnjem izobraževanju
2. pomoč mladim družinam
1. urejanje stanovanjskih problemov mladih

STANISLAVA PREMRU LOVŠIN: Lahko je obljubiti da bo to najvišja prioriteta v mojem mandatu, kako to realizirati je pa odvisno od različnih dejavnikov in predvsem od odpiranja novih delovnih mest.

ROMANA KAČIČ LIDEN: 5 najvišjo prioriteto.

TATJANA VOJ: 4.

3. Prosimo navedite tri konkretne ukrepe na področju mladih, ki jih boste realizirali, če postanete župan/ja.
 

SEBASTJAN JERETIČ: Absolutna pomoč vsaki individualni pobudi in projektu, tako s papirologijo, prostori kot tudi z osebnim angažmajem. Ustanovitev coworking inkubatorja v Luciji. Zagotovitev kakovostnih delovnih mest na področju informatike in marketinga v sklopu siceršnje politike spodbujanja gospodarstva.

IRENA DOLINŠEK:
1. Vzpostavila bom redno komunikacijo z mladinskimi organizacijami in izobraževalnimi ustanovami zaradi pretoka informacij o njihovi problematiki in uvedla nadzor nad občinskimi službami glede sodelovanja.
2. Skozi turizem 365 dni poskrbela za nova delovna mesta.
3. Uvedla Turistično Info-redarstvo prijazno gostom in domačinom. To bodo izobraženi mladi z znanjem vsaj treh tujih jezikov, ki bodo istočasno informatorji in turistični promotorji.

STANISLAVA PREMRU LOVŠIN: Zaposlovanje mladih preko socialnega podjetništva, preko javnih del in štipendiranje mladih za poklice se v občini potrebujejo.

ROMANA KAČIČ LIDEN:
- podpreti razvoj spin off in startup podjetij, spodbujanje malega gospodarstva s sredstvi EU,
- infrastrukture za športne in rekreacijske dejavnosti,
- zagotoviti stanovanja za mlade družine na Fornačah, v Luciji, Sečovljah in Sv. Petru, vendar prednostno v sklopu obnove ali rekonstrukcije že obstoječih zgradb in ne novogradnje,
- možnosti stanovanj in delavnic (obrt, umetnost, druge dejavnost) v starem mestnem jedru,
- zagotavljanje vseživljenjskega izobraževanja ter medgeneracijskega prenosa znanj in
- podpreti center (šport in zabava) za mlade v skladiščih soli.

TATJANA VOJ: Poiskati in določiti mesto sestajanja in medsebojnega druženja mladih v občini.
Promovirati poklicno in strokovno izobraževanje in okrepiti povezovanje izobraževanja in dela ter spodbuditi praktično usposabljanje pri delodajalcu. Urediti model financiranja za pridobitev stanovanja.

4. Kateri so po vašem trije največji problemi, ki pestijo mlade v vaši občini?
 

SEBASTJAN JERETIČ: Pomanjkanje delovnih mest. Pomanjkanje športnih in rekreativnih površin. Apatija in brezup.

IRENA DOLINŠEK:
1. brezposelnost
2. premalo možnosti napredovanja tistih, ki službo že imajo
3. destimulativno plačilo za delo v turizmu

STANISLAVA PREMRU LOVŠIN: Droga, pomanjkanje služb in samoiniciative.

ROMANA KAČIČ LIDEN:
- pomanjkanje primernih prostorov za druženje,
- pomanjkanje kulturnih dogodkov, ki bi bili zanimivi za mlade,
- pasivna obravnava problematike drog...

TATJANA VOJ: Zaposlitev, stanovanje, naveličanost.

5. Ali so po vašem mnenju mladi dovolj vključeni v soupravljanje občine oz. ali je njihovo mnenje dovolj upoštevano?

SEBASTJAN JERETIČ: Ne.

IRENA DOLINŠEK: Ne.

STANISLAVA PREMRU LOVŠIN: Mislim, da je v kolikor si to želijo.

ROMANA KAČIČ LIDEN: Ne.

TATJANA VOJ: Ne, premalo so pripravljeni prevzeti odgovornost, morda se čutijo finančno nemočni in zato zapostavljeni in izpostavljeni, nesigurni.

6. Kako bi po vašem mnenju mladi lahko še bolj aktivno sodelovali pri urejanju javnih zadev?
 

SEBASTJAN JERETIČ: Ključno je spoštovanje in upoštevanje mladih. Poleg upoštevanja nasvetov starejših in poleg angažiranja mojih generacij na večini pomembnih položajev bom na vsakem koraku v projekte vključeval mlade.

IRENA DOLINŠEK: Sodelovanje mora biti vedno obojestransko, zato je najpomembnejša stalna komunikacija.

STANISLAVA PREMRU LOVŠIN: Tako, da bi se vključevali v te zadeve.

ROMANA KAČIČ LIDEN:

- Vključevanje mladih v izvajanje javnih gospodarskih služb,
- sodelovanje z društvi, NVO,
- medgeneracijski center.

V našem programu je navedeno, da bi podprli izobraževanje "varuhov naravne in kulturne dediščine", ki bi redno krožili (z avtom, peš, kolesom, barko ...) po terenu. Njihova naloga bi bila opozarjanje na neustrezne posege v prostoru (odlagališča odpadkov, črne gradnje, onesnaževanje ecc) in hkrati poučevanje ljudi o kulturi prostora, o pomenu, ki ga ima lepo urejen prostor, odnos do okolja, do dediščine, odnos do turistov itd.

TATJANA VOJ: Potrebno jih je nagovoriti in vzpodbujati k sodelovanju. To lahko v veliki meri prevzamejo tako zelo številne učne ustanove, še prej pa domače okolje.

7. Ali je vaša občina turistično ali univerzitetno mesto? (izberete lahko samo eno možnost)

SEBASTJAN JERETIČ: Turistična občina.

IRENA DOLINŠEK: Turistična.

STANISLAVA PREMRU LOVŠIN: Naša občina je turistično naravnana (mesto Piran pa je kulturno turistično).

ROMANA KAČIČ LIDEN: Turistično.

TATJANA VOJ: Turistično.

8. Ali je za vašo občino koristnejši povprečen turist ali povprečen študent, iz strogo gospodarskega vidika?

SEBASTJAN JERETIČ: Povprečen turist, ker je to naša glavna gospodarska panoga. To seveda ne pomeni zanemarjanja univerzitetnega razvoja, prav nasprotno. Z vrsto projektov bomo zagotovili študentske sobe in infrastrukturo za vzporedne dejavnosti, ki bodo izpolnili njihovo bivanje v našem kraju.

IRENA DOLINŠEK: Kako to lahko sploh primerjate? Študent je naša bodočnost, turist naš vsakdanji kruh, katerega bo tudi ta študent nekoč deležen.

STANISLAVA PREMRU LOVŠIN: Oboje.

ROMANA KAČIČ LIDEN: Povprečen študent.

TATJANA VOJ: Iz strogo gospodarskega vidika: študent.

9. Prosimo, da navedete tri primerna zbirališča mladih v vaši občini (navedite samo obstoječa zbirališča, v kolikor jih poznate).

SEBASTJAN JERETIČ: Epicenter Piran. Lokali, ki imajo občasno živo glasbo, recimo Point bar; Latino in Rock bar v Luciji. Mažanin.

IRENA DOLINŠEK: To je najbolj žalostno, da razen barčkov in občasnih zbirališča ni.

STANISLAVA PREMRU LOVŠIN: Nimajo primernega zbirališča razen lokalov (Alaya, Paprika idr.) in »hauba party«, ki pa je moteč za stanovalce.

ROMANA KAČIČ LIDEN:
- Športna igrišča in športna dvorana (niso ravno zbirališča…),
- današnji EPI center v Piranu in Luciji,
- javni odprt prostor, kot je Tartinijev trg, odbojka na plaži v Portorožu.

TATJANA VOJ: Ja, lucijski kafiči, prostori političnih strank, športni prostori.

10. Ali imate konkretno rešitev za zagotovitev primernega zbirališča mladih v vaši občini?

SEBASTJAN JERETIČ: Poleg projekta coworking inkubatorja se bom zavzel za ureditev kulturnega centra v prostorih nekdanjega Viba studia, kjer bo prostor za kreativno mladino. Glede prostorov za zabavo še nimam konkretnih rešitev.

IRENA DOLINŠEK: Tu bi mladi s Turistice lahko ponudili in organizirali dogodke za mlade tudi ob vikendih in praznikih (čeprav največ krat odidejo vsi domov).

STANISLAVA PREMRU LOVŠIN: Da.

ROMANA KAČIČ LIDEN: Da, na Fornačah, v Skladiščih soli ter v Luciji

TATJANA VOJ: Trenutno ne, bi ga pa prav gotovo našli spričo količine občinskih nepremičnin.

11. Kakšna bodo vaša prizadevanja pri reševanju stanovanjske stiske mladih?

SEBASTJAN JERETIČ: Nekaj projektov bo namenjenih stanovanjski rešitvi mladih družin, ki si lahko privoščijo manjši vložek v neurejene občinske prostore. Posebna projektna skupina bo reševala pravno-premoženjske težave predvsem v zaledju, kjer bomo omogočili prizidke in druge prostorske rešitve našim družinam.
Za študente bomo v Piranu urejali kondominije v tistih stavbah, kjer je potrebna celovita prenova.

IRENA DOLINŠEK: Aktivno bomo iskali primerne namestitve za mlade.

STANISLAVA PREMRU LOVŠIN: Obnova občinskih hiš in stanovanj v piranskem mestnem jedru ter nadaljevanje izgradnje neprofitnih stanovanj v Sečovlje-Košta.

ROMANA KAČIČ LIDEN:
- Zagotoviti stanovanja za mlade družine na Fornačah, v Luciji, Sečovljah in Sv. Petru,vendar prednostno v sklopu obnove ali rekonstrukcije že obstoječih zgradb in ne novogradnje;
- Možnosti stanovanj in delavnic (obrt, umetnost, druge dejavnost) v starem mestnem jedru.

TATJANA VOJ: Sem odgovorila že pri tretjem vprašanju.

12. Ali podpirate idejo, da bi vaša občina skupaj s partnerjem vzpostavila okolje za delovanje »startup podjetij«?

SEBASTJAN JERETIČ: Absolutno. To je končni cilj coworking inkubatorja ter kulturnega centra v prostorih nekdanjega Viba studia.

IRENA DOLINŠEK: Zelo podpiram.

STANISLAVA PREMRU LOVŠIN: Absolutno.

ROMANA KAČIČ LIDEN: Da.

TATJANA VOJ: Vsekakor podpiram, ker poznam ''start up'' princip in imam 22 let izkušenj s tehnološkim centrom in njegovim delovanjem v Kölnu.