Mednarodni večer: Madžarska in Belgija

Madžarska – dežela, ki meji na mnoge, je večinoma ravninska, le na severu bolj hribovita. Pohvali se lahko z Blatnim jezerom, ki je največje jezero v srednji Evropi in priljubljen turistični kraj. Prva madžarska plemena so karpatsko kotlino poselila leta 896. Leta 1000, v času Štefana I. Svetega, je Madžarska postala krščansko kraljestvo. Madžarski jezik ni podoben nobenemu sosednjih jezikov in je v daljnem sorodstvu s finščino in estonščino. 

Dežela glasbe in velikih skladateljev Liszta, Bartoka in Kodalyja, violin in ciganskih orkestrov. Znani Madžari so še Albert Szent-Györgyi, ki je odkril vitamin C, pisatelj in Nobelov nagrajenec Imre Kertesz ter z oskarjem nagrajeni filmski režiser Istvan Szabo. Značilnost madžarske kuhinje je paprika. Tam domuje tudi palinka, čisto naravno žganje, zvarjeno pretežno iz sadja, pohvali se lahko tudi z odličnimi vini. 

Belgija – zvezna država treh regij, treh uradnih jezikov, čokolade in vafljev, ocvrtega krompirja ter piva. Spada med manjše evropske države in hkrati med najgosteje poseljene. Ob Severnem morju se razteza priobalna ravnina s 67 km obale, osrednji del je gričevnat, na jugovzhodu se dvigujejo gozdnati Ardeni. 

Znani Belgijci so Georges Rémi, pisatelja Georges Simenon in Hugo Claus, skladatelj Jacques Brel ter kolesar Eddy Merckx. Sodobni nasledniki Rubensa in drugih flamskih slikarskih mojstrov so James Ensor, Paul Delvaux in René Magritte. 

Üdvözöljük! Welkom! Begrüßung! Bienvenue! Dobrodošli!