Krožna sprememba zdaj!
Evropski teden trajnostnega razvoja na UP FM.
Evropski teden trajnostnega razvoja, ki je potekal od 30. maja do 5. junija 2018, smo z različnimi dogodki obeležili tudi na Fakulteti za management. Ob izteku ETTR objavljamo še zapis našega magistrskega študenta Managementa trajnostnega razvoja Klemna Leonarda, ki je na tem področju zelo aktiven. Vabljeni k branju!
»10. in 11. maja je v Kostanjevici na Krki in v Mariboru potekala že 3. konferenca o krožnem gospodarstvu. Na konferenci je sodelovalo 65 govorcev in udeležencev iz več kot 15 držav. Krožni koncept se dotika veliko področij, kot je tekstilna moda, biorazgradljivi izdelki, pametna mesta in vasi, indikatorji za meritve in evalvacija krožnosti oziroma trajnosti, krožni materiali, vloga skupnih platform, krožna kultura, ki spodbuja povezovanje in širjenje informacij.
Circular change je inštitut za krožno gospodarstvo, katerega poslanstvo je s pomočjo organizacij, ki že imajo krožne poslovne modele izobraževati, širiti najboljše prakse ter s tem spodbujati krožno spremembo na celotnem trgu tako na nacionalni kot na mednarodni ravni.
Kaj je krožno gospodarstvo?
Krožno gospodarstvo je poslovni model oziroma vrednostne verige v Sloveniji, umeščene med strateške razvojne prednostne naloge. Ekonomski model krožnega gospodarstva postaja vse bolj pomemben. Tudi Evropska komisija ga je leta 2015 umestila v svoj razvojni načrt kot odziv na omejene vire za razvoj gospodarstva. Pri krožnem gospodarstvu gre za spremembo percepcije odpadkov kot nadgradnjo celotne vrednostne verige v smislu zaključevanja krogov, pri čemer materiali in surovine krožijo in tako podaljšujejo življenjski cikel izdelka.
Namen konference o krožnem gospodarstvu je med drugim tudi izpostaviti najboljše prakse krožnega gospodarstva v slovenskem prostoru. Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo (SRIP) se osredotoča na fokusna področja, kot so trajnostna energija, sekundarne surovine, biomasa, alternativne surovine in funkcionalni materiali, novi procesi in tehnologije ter novi krožni poslovni modeli. Prek teh področij SRIP združuje tako podjetja kot raziskovalna središča in seveda državo kot nekakšno verigo vrednosti. Namen tega sodelovanja je tudi internacionalizacija. SRIP, ki ga je na konferenci predstavila dr. Dragica Marinič, ima finančno podporo Republike Slovenije oziroma Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Kot član inštituta Circular Change sem pri organizaciji konference sem tudi sam sodeloval. Sem študent magistrskega študijskega programa Management trajnostnega razvoja in sodelujem pri projektu PKP Biorazgradljivi izdelki, ki naravi niso v breme – novi izzivi in priložnosti za proizvajalce in kupce. Prepričan sem, da je povezovanje in ustvarjanje skupnih krogov nujno za pospeševanje uvajanja inovacij na trg. Okoljske inovacije, kot je izdelek podjetja BOKRI, so ključ k spreminjanju vzorcev porabe in proizvodnje. Povezava med izobraževalnimi ustanovami in podjetji je ključna. S tem namenom sem se tudi odločil sodelovati pri projektu ter tako povezati v skupen krog Fakulteto za management podjetje Bokri in Circular Change.
Kot najboljše prakse krožne ekonomije so bile predstavljene SRIP kot glavni povezovalec, ZEOS d.o.o., SOVEN d.o.o, ALGEN d.o.o., IOS d.o.o. ter BOKRI. Podjetja so predstavila svoje krožne modele in prikazala konkretne primere, ki dokazujejo, da je krožnost izvedljiva in nujna.
Na Fakulteti za management se pomembnosti visoke odzivnosti in povezovanja s podjetji zelo zavedajo, kar potrjujejo tudi s projekti, ki jih izvajajo oziroma pri katerih sodelujejo. V sklopu razpisa za program Po kreativni poti do znanja (sofinancirata ga Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in evropski socialni sklad), ki povezuje podjetja, fakultete in njihove študente, je namreč med štirimi odobrenimi projekti tudi projekt z naslovom Biorazgradljivi izdelki, ki naravi niso v breme – novi izzivi in priložnosti za proizvajalce in kupce, ki ga izvajamo v sodelovanju s podjetjem Bokri, d. o. o. Pri projektu sodelujejo pedagoška mentorja izr. prof. dr. Dragan Kesič in izr. prof. dr. Elena Bužan, delovna mentorica Eva Štraser iz podjetja Bokri ter 8 študentk in študentov s treh članic Univerze na Primorskem.
Bokri d.o.o. je predstavljala Eva Štraser, solastnica družinskega podjetja, ki pravi: »Bioplastičnimu materialu, ki se po uporabi odvrže med biološke odpadke ter predela v kompost, smo med tehnološkim postopkom dodali semena, ki jim je potekla življenjska doba (ki bi jih naš kupec sicer moral zavreči ter dati v odpis in zažig). Smart smuti je naš prvenec, dokaz, da je slovenski trg že dovzeten za materiale, ki so plastični primer krožnega gospodarstva. Bioplastičnemu lončku in podstavku smo dodali organski kompost, izbrana semena ter nasvete za pripravo zdravilnih čajev in smutijev. Seveda nismo pozabili priložiti tudi informacije, zakaj je pomembno, da izdelek ponovno uporabimo.« Aprila letos so predstavniki podjetja Bokri obiskali konferenco v Varšavi, na kateri so naleteli na podjetje, ki je razvilo ekološke krožnike in pribor, ki jih je mogoče tudi pojesti.
Potenciala je veliko, zanimanje za take izdelke pa je vedno več. To potrjuje tudi uvrstitev podjetja Bokri med finaliste za naj podjetniško idejo 2017/2018 pod okriljem časnika Finance. In prepoznavni kot edinstvena slovenska zelena inovacija so za svoj izdelek med 10 finalisti tudi prejeli nagrado za naj podjetniško idejo 2017/2018.«
Zapis: Klemen Leonard
Foto: Circular Change
Spletne povezave:
