'Kaj znam' in ne kaj študiram'

To, da vsak korak v času študija določa našo karierno prihodnost, že vemo. Vemo tudi, da smo za svoj karierni razvoj, za pridobivanje znanja, spretnosti in kompetenc odgovorni sami.

Ko vstopamo na trg dela, ali če hočemo na njem ostati, si moramo zagotoviti tiste lastnosti, ki so pomembne za opravljanje poklica. Ko bomo iskali zaposlitev, nam prav nič ne bo pomagalo izgovarjanje na slab šolski sistem, pomanjkljive učne načrte ali neprimerne profesorje. Štelo bo predvsem ali samo to, kaj znaš. Seveda je kakovosten formalni izobraževalni sistem nujen in predstavlja temelje za uspešno življenjsko in poklicno pot posameznika, vendar pa se v okviru koncepta vseživljenjskega učenja vse bolj kaže tudi pomen neformalnega izobraževanja in pridobivanja izkušenj.

Neformalno pridobljeno znanje, spretnosti in kompetence ustrezno ovrednoti!

Mladi se v času študija ukvarjamo s številnimi obštudijskimi dejavnostmi in pri vsaki od teh pridobivamo nova neformalna znanja, spretnosti in kompetence. Mnoge študije kažejo, da prav te kompetence pomembno vplivajo na našo zaposljivost. Zato je zelo pomembno, da neformalno pridobljena znanja, spretnosti in kompetence ustrezno ovrednotimo in upoštevamo. V Sloveniji še nimamo vzpostavljenega učinkovitega sistema beleženja neformalnih izkušenj, vendar pa je ta korak po mnenju mnogih nujno potreben. Potrebujemo učinkovite sistemske rešitve, ki bodo zagotovile javno veljavnost in priznavanje delovnih izkušenj, pridobljenih z začasnim in občasnim delom dijakov in študentov. Tak sistem beleženja pripravljajo na Zavodu Pro študent.

Študentsko delo pomemben vir pridobivanja potrebnih delovnih izkušenj

Neformalno izobraževanje in delo omogočata pridobivanje kompetenc, ki jih formalno izobraževanje ne nudi, so pa vseeno zelo pomembne za zaposljivost posameznika. Posamezniku omogočata, da pridobi tisto, česar mu formalno izobraževanje ni dalo. Formalni izobraževalni programi ne nudijo dovolj možnosti za študijske prakse, ki bi študentom omogočale pridobivanje ustreznih praktičnih znanj, s katerimi bi bili bolj opremljeni za vstop na trg dela. Za mlade je tako zelo pomemben vir pridobivanja potrebnih delovnih izkušenj študentsko delo. Zavod Pro študent zato pripravlja sistem beleženja kompetenc, pridobljenih z občasnim in začasnim delom dijakov in študentov. Gre torej za beleženje neformalnih izkušenj oz. kompetenc, ki so pridobljene s študentskim delom. Na Zavodu pravijo, da je bila njihova osnovna ideja razviti sistem, ki bi omogočal vpogled v seznam kompetenc, potrebnih za opravljanje določenega poklica. Na ta način bi lahko posameznik gradil svojo izobraževalno in karierno pot tako, da bi kompetence, pridobljene v formalnem izobraževanju, nadgrajeval in dopolnjeval z neformalnim učenjem in nabiranjem neformalnih izkušenj do stopnje, ko bo osvojil kar največ kompetenc, ki jih zahteva opravljanje nekega poklica.

Vzpostavitev sistema beleženja zajema več razvojnih faz

V začetni fazi so na Zavodu Proštudent s pomočjo treh največjih študentskih servisov zbrali vse vrste del, ki se opravljajo. Ti seznami del so bili nato združeni tako, da so podobna dela kategorizirali in jih združili v enotna področja. Po tej kategorizaciji gre za 500 različnih del, ki so razdeljena na 19 področij. Za posamezna področja se potem opredeljujejo kompetence, ki jih dijak ali študent z opravljanjem posameznega dela pridobi. Na Zavodu poudarjajo, da pri opredeljevanju kompetenc bistveno vprašanje ni to, kaj mora posameznik znati za opravljanje tega dela, temveč to, kaj se bo z opravljanjem tega dela naučil. Bistvo sistema beleženja je namreč v tem, da sistem pokaže učne izide oziroma kompetence in s tem prikaže posameznikovo dodano vrednost.

Tako urejeni kompetenčni modeli so bistvena prednost takega sistema beleženja, pred že obstoječimi primeri beleženja neformalnih znanj in izkušenj. Ker je sistem v celoti avtomatiziran, je za uporabnika bolj prijazen in zahteva manj dela, ter zagotavlja kvalitetnejše rezultate. Tako ni mogoče, da bi si posameznik vpisoval izkušnje sam ali pa da bi jih vpisoval delodajalec. S tem je onemogočeno izkoriščanje ali lažno vpisovanje izkušenj, delodajalcem pa hkrati olajša delo, saj jim ni treba vpisovati izkušenj ali izdajati potrdil za opravljeno delo. Podlaga za beleženje je študentska napotnica. Napotnica vsebuje podatke o nazivu delodajalca, o dijaku ali študentu, vrsto dela in čas opravljanja dela. Iz teh podatkov bo sistem beleženja črpal podatke za nadaljnje določanje kompetenc in omogočal avtomatično beleženje neformalnih izkušenj.

Potencial beleženja večji za študente kot za delodajalce

Na Zavodu pravijo, da »je potencial beleženja večji za študente kot za delodajalce, ki bodo sicer končni uporabniki sistema. Mlade bi spodbujal, da bi se čim prej aktivirali na trgu dela ter nabirali kompetence in s tem pridobili nabor, ki jim bo omogočal opravljanje poklica v polni meri. Znano je tudi, da samovrednotenje lastnega znanja, spretnosti in kompetenc pozitivno vpliva na samozavest posameznika. Zelo pomemben cilj vzpostavljenega sistema beleženja neformalnih izkušenj pa je predvsem sprememba fokusa iz “kaj študiram” na “kaj znam”. Študentsko delo ni zgolj socialni korektiv, ampak omogoča tudi pridobivanje izkušenj, ki pomagajo pri iskanju prve zaposlitve. Najslabši primer je, ko danes študenta vprašaš »Kaj znaš?«, njegov odgovor pa se začne s “Študiram ...” in pri tem pozabi na vse, kar je delal ob študiju. Če hočemo točno vedeti, kaj nekdo zna, moramo gledati njegove kompetence. In s sistemom beleženja neformalnih izkušenj želimo pri študentskem delu spremeniti ravno to, da bo pomembno predvsem tisto, kar si se ob delu naučil. Opaziti je tudi vedno večji poudarek s strani delodajalcev, da naj se beležijo neformalne izkušnje in kompetence, ki jih posameznik ima, vendar niso navedene v diplomi ali spričevalu.«

Kljub vsem prednostim neformalnega izobraževanja in dela mora kot osnova ostati formalno izobraževanje. To je namreč regulirano in zagotavlja minimalne standarde znanja, česar pa v sistemu beleženja ni.

Seveda sistem beleženja lahko spremljajo tudi določene pomanjkljivosti. Obstaja namreč nevarnost izkoriščanja sistema v smislu povečanja fiktivnih vpisov, vendar mislimo, da smo glede na spremenjeno zakonodajo lahko pomirjeni. Današnji visokošolski sistem namreč ne omogoča fiktivnih vpisov v takšni meri kot nekoč.

Ko bodo ti cilji uresničeni in pomanjkljivosti sistema beleženja odpravljene, bomo dijaki in študentje pridobili javno veljavne in priznane delovne izkušnje, s katerimi bomo lahko delodajalcem izkazovali svojo dodano vrednost. Upamo lahko le, da se tudi tu ne bo zapletlo pri financiranju, politiki ali izkoriščanju sistema.