Kaj naj z diplomo?

Se spomnite cmoka v grlu pred vpisom na »pravo« srednjo šolo in morebitnih sporov z domačimi glede vaše izbire? Se spomnite občutka zares odlično narejene domače naloge iz matematike? Kaj pa občutka špricanja matematike in cmoka v grlu, ko ste si izmišljevali izgovore zakaj ste špricali? Kam pa po srednji šoli? Se tega spomnite? Kamorkoli ste odklikali ali odšli, so vam obljubljali uspeh, srečo in zadovoljstvo, zapakirano v kakovostno izvedbo študija, najboljše kadre in sploh najboljšo fakulteto iz vseh možnih vidikov.

No, no. Tega zadnjega bi se ja morali spomniti, saj je v medijih vsak dan, če že ne berete študijske literature. Odkar je vajeti vodenja vlade prevzel JJ ter resorni minister za to področje, je kakovost visokega šolstva vprašljiva, dvomljiva, nesigurna in nezagotovljena. Ampak o tem dovolj za enkrat. Mogoče drugič več.Ja, če se zgoraj navedenih tipičnih življenjskih primerov (razen, če niste hodili v vrtec kot jaz), ne spominjate, jih vseeno poskušajte priklicati v spomin. In če vam ne bo šlo, vztrajajte. In spet. In ponovno.

Zakaj je to potrebno? Naj vam odkrijem! Z današnjega vidika se boste spomnili vsega, le na malce drugačen, oziroma v duhu časa in vaše intelektualne odraslosti, konstruiran način. Nekako takole: ja, lepo, barve so pač barve in če so nam/vam kot majhnim rekli, da je »tista tam« »zelena« je za nas/vas bila zelena. In še zdaj je! Pisali smo/ste nad, pod, za in pred črto. Nekateri niti to ne. Danes pa tipkamo. In samo še tipkamo, pisanje na roke je šlo k vragu. Je sicer lepo, sliši se nostalgično, vendar zamudno in kot tako skoraj neuporabno.

Odšli smo/ste na srednjo šolo, katero smo/ste si sami zbrali. Pa kaj!? Ulomke smo/ste obvladali, pri funkcijah ni šlo, pa smo/ste jih prešpricali. Pa kaj?! Nekateri smo/ste se v tem našli, drugi smo/so šli pogumno naprej iskati nove možnosti. Eni nazaj. Predpostavljam, da vi ne. V tretjem letniku so nas/vas začeli posiljevati z višjimi ocenami, z 1001 možnostjo nadaljnjega študija. Ta 1001 možnost se je čez eno leto de facto prelevila v 1001 resničnost (ali iluzijo!?), ko so nam/vam začele fakultete obljubljati prihodnost in uresničevanje sanj.

Ste skupaj z  mano dojeli, da ste/smo bili vrženi v kalupni sistem izobraževanja, ki je veliko obljubljal? Ste sploh kdaj pomislili, da bi se ob vsem tem »sistemskem izobraževanju« lahko naučili še marsikaj drugega? Z življenjskega vidika bolj uporabnega in praktičnega, saj absolutno »vse« v omenjenem sistemu ni zajeto.
Verjamem, da vas/nas je kar nekaj takih, ki igrate kakšen inštrument, hribolazite s taborniki ali se ukvarjate s kakim športom.

Tisti, ki niti to niste, ali ste in vam ni dovolj, vam predlagam, da se vključite v sistem neformalnega izobraževanja – NEFIKS. S tem boste pridobljeno znanje in veščine beležili in jih kot take lahko v pisni obliki dodali vašemu življenjepisu pri iskanju zaposlitve. Poleg tega pa boste pridobili novo znanje, obnovili skoraj pozabljeno ter razširili in posodobili trenutno znanje. Za učenje ni nikoli prepozno. Le vztrajati je potrebno.

Aja, kaj naj z diplomo? Če ste diplomirali, si najdite delo ali nadaljujte študij tam, kjer sami želite in hkrati izkoristite možnost dodatnega neformalnega izobraževanja in nadoknadite zamujeno. To bo za vas dodaten plus!
Če še nimate diplome, pa vztrajajte pri študiju in hkrati obogatite vaše znanje in pridobite nove veščine v okviru neformalnega izobraževanja. Za vas ga organiziramo na Univerzitetnem izobraževalnem centru v Kopru, v sredo, 20. februarja ob 17. uri. Pridite in vstopite na vlak vseživljenjskega učenja.

Seit Demiri,
sekretar za visoko šolstvo in študentsko svetovanje ŠOUP