Izšla je nova zgoščenka APZ UP: "Tebe pojem"

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP) deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) vse od ustanovitve leta 2004. V zboru, ki ga vodita skladatelj in dirigent Ambrož Čopi ter asistentka dirigenta Andreja Tomažič Hrvatin, poje približno 50 študentk in študentov Univerze na Primorskem (UP) in drugih zborovskih zanesenjakov. Zbor posega v vse glasbene zvrsti in stile, od renesanse do današnjih dni. Posebno pozornost namenja izvedbam skladb primorskih skladateljev, v repertoar pa umešča tudi redkeje izvajana dela in novitete mlajše generacije. V svojih projektih združuje primorske glasbenike in sodeluje z različnimi domačimi in tujimi zbori. S prirejanjem kakovostnih koncertov vokalne in instrumentalne glasbe v okviru ciklov Vox aeternum in Simfonic voices bogati kulturno dogajanje na Slovenski obali.

APZ UP redno nastopa na prireditvah v okviru Univerze na Primorskem in koncertira po Sloveniji ter v tujini. Uspešno se je predstavil na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru, kjer je prejel štiri zlate plakete v mešani zasedbi (2007, 2010, 2012, 2014) in eno v ženski zasedbi (2014) ter na mednarodnih tekmovanjih, kjer je dosegel več prvih mest (Prèveza – 2006, Varna – 2008, Cantonigròs – 2011, Vilna – 2012, Split – 2012, Milazzo – 2013, Prijedor – 2013), zlatih plaket ter priznanj za najbolje izvajane skladbe, povabljen pa je bil tudi na mnoge zborovske festivale. Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem je kot finalist leta 2009 nastopil na tekmovanju za Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju v francoskem Toursu. ZKD Mestne občine Koper mu je leta 2012 podelila zlato plaketo za izjemne dosežke, Mestna občina Koper pa leta 2014 »Priznanje z veliko plaketo«.

Leta 2008 je zbor izdal svojo prvo zgoščenko APZ UP – V ŽIVO, na kateri so zbrani posnetki s koncertov prvega triletja, spomladi 2010 pa se je z izborom skladb četrte in pete sezone predstavil na zgoščenki MYSTERIUM. Sodelovanje z etno-skupino Vruja pri projektu istrskih ljudskih pesmi in plesov je predstavljeno na zgoščenki ISTRANTICO (2010–2012), izbor skladb s koncertov in tekmovanj iz istega obdobja pa na četrti zgoščenki MOZAIKI.

Letos je zbor v svojo zbirko štirih zgoščenk dodal še dve novi.

TEBE POJEM (2014), Pravoslavna zapuščina primorskih skladateljev

Pravoslavna liturgija v našem prostoru ni zelo domača. Ljubitelji zborovskega petja jo slišimo predvsem iz grl pevcev, ki k nam prihajajo iz njej bližjih dežel, le tu in tam katera zaide tudi v programe naših zborov. »Tebe pojem« asociira na primer na Rahmaninova ali Mokranjca, »Otče naš« v prvi vrsti na Čajkovskega, vse skupaj pa na rusko, srbsko ali bolgarsko tvornost, ki je s to glasbo najbogatejša. Tudi v Sloveniji imamo nekaj osamelcev, ki pa jih poje le malokdo, če sploh. Prav naši pevci oz. zborovodja so iz arhivov izbrskali dva. Triglasno otroško mašo (na staroslovensko besedilo) Ivana Grbca in Liturgijo svj. Joanna Zlatoustago, op. 88 Vasilija Mirka. Tako prvega kot drugega imamo za zamejskega ustvarjalca, oba pa sta vsaj nekaj časa delovala v Sloveniji, tudi v Kopru. In prav tu se je rodila zamisel, da bi se tema dvema skladbama pridružile še nekatere nove, kakopak: izpod peres mladih primorskih ustvarjalcev Andreja Makorja in Patricka Quaggiata ter njunega, le malo manj mladega mentorja Ambroža Čopija. Vsi trije so se s to vsebino spopadli prvič, nekoliko tipali v temi, kot radi rečemo, vsem trem pa je zasvetila drobna lučka spodbude, ki je v okviru projekta Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem z naslovom »Tebe pojem - Pravoslavna zapuščina primorskih skladateljev« postajala vse svetlejša in vznemirljivejša.

Najbolj vešč med njimi, Ambrož Čopi, se je odločil za posvetilo Alfredu Šnitkeju, saj je prav pri njem našel spodbudo za nastanek svojih Tri Dukhovniykh khora (Trije sakralni spevi). Svoj cikel je zastavil kot dialog dveh zborov, ki odzvanja v intimnih refleksijah solistov. Obdržal je značilno tradicionalnost glasbenega izraza, vendar pa ga je skušal hkrati obogatiti še z njemu lastnimi zvočnimi barvami.

Patrick Quaggiato je iz zakladnice pravoslavne liturgije izbral dve molitvi: Khvalite imya Gospodne in Otche nash ter jima vdahnil obliko hvalnice. Prva je nekakšen oblikovni in izvajalski crescendo, druga želi biti kontrastna v počasnejšem tempu, čisti diatoniki in mirno prepletajočih se glasovih. Slednja je bila na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru (2014) nagrajena s priznanjem za najboljšo noviteto tekmovanja.

Tudi Andrej Makor je prispeval dve deli na pravoslavno tematiko. V prvem Nyne otpushcaheshi je uporabil kijevski napev, ki ga lahko najdemo tudi v liturgiji Čajkovskega. Makor ga je po svoje obarval in obogatil s polifonimi linijami. Otche nash je homofoni štiriglasni kontrast prvemu, spodbudo zanj pa je našel v delu Kvedrova.

Vsa dela so bila v letu 2013 v Sloveniji prvič izvedena. To je storil Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem pod taktirko Andreje Tomažič Hrvatin in Ambroža Čopija v pravoslavni cerkvi sv. Marte v Kopru, kjer so kasneje nastali tudi pričujoči posnetki (Branka Kljun).

Na koncertu bo na voljo tudi zgoščenka, izdana ob 10. obletnici APZ UP maja 2014.

SONORITY - izbor skladb z nastopov in tekmovanj v obdobju 2012-2014

Sonornost, zvenenje, odzvanjanje… V mraku, v zimi, v mislih, v spominu, v duši, v srcu. To so pojmi, ki se prepletajo v sporočilu pričujoče zgoščenke. Luč sveta je ugledala v trenutku, ki je prepreden s spomini, desetletnimi spomini, na prve začetke, na ambiciozne načrte, na neštete ure vaj in druženj, na trdno vero v uspeh in na številne dosežke, ki so zboru poiskali primerno mesto med najboljšimi na slovenski zborovski sceni. 

Pričujoča zgoščenka nima rdeče niti ali pa če hočete: več niti se pretika skozi njo. Prva je gotovo sonornost v vseh svojih oblikah, zvočni, pa tudi prijateljski, pripadniški, kakorkoli že razumemo te pojme. Druga je v lesku, ki ga prepoznamo v izvedbah, lesku sonornosti in lesku, ki žarči iz doseženih rezultatov, pa tudi v lesku del, ki so nastala prav za naše pevce in se v njihovi izvedbi prvič zalesketala pod žarometi. Tretja nit je gotovo univerzalnost izpovedne govorice, ki je namenjena vsem ljubiteljem glasbe, ne glede na jezik, ki ga govorijo in vero, ki so ji zapisani. Četrta je v pogumu, ki je potreben, da se stvari lotiš prvi, brez oprijemljivih vzorcev in preverjene gotovosti. Vsak od poslušalcev, zlasti tisti, ki je z zborom tako ali drugače povezan, bo nemara naletel še na katero, ki se skriva za tem ali onim sklopom pesmi.

Posnetki, ki so pred vami, pričajo o dejavnosti, vztrajnosti in odgovornosti mladih pevcev, ki so v zadnjih dveh letih več kot le uspešno nastopili na nekaterih festivalih in tekmovanjih: jeseni 2012 na mednarodnem festivalu Cro Patria v Splitu, kjer so si »zlato katedralo« priborili med drugim tudi s prvo izvedbo skladbe v Ameriki živečega hrvaškega avtorja Luka Mayenika. »Zlatno vilo« jim je v srbskem Prijedoru le nekaj mesecev pozneje poleg nekaterih drugih prinesla tudi izvedba skladbe srbskega avtorja Nenada Ostojića. Avgusta lani so primorski APZjevci prvič nastopili v zborovski »Meki«, Arezzu; z odličnimi rezultati, lepimi posnetki in dragocenimi vtisi so se vrnili, delček tega vzdušja je zajetega v delih Gesualda da Venose, Rheinbergerja, Miškinisa, pa Makorja in Čopija. Mariborska Naša pesem, ugledno nacionalno tekmovanje, ki slehernemu slovenskemu zboru in zborovodji predstavlja poseben izziv in preizkušnjo, pa je našim APZjevcem aprila letos prinesla kar dve zlati priznanji: APZ UP je tako v mešani kot tudi v ženski zasedbi pokazal, da sodi v vrh slovenske zborovske srenje. Palestrina, Reger, Gabrieli in štirje domači avtorji dokazujejo to še enkrat na zgoščenki, ki je pred nami.

APZ UP in njihov dirigent Ambrož Čopi so eden od stebrov slovenske zborovske poustvarjalnosti in ustvarjalnosti. Prav oni so »krivi«, da so nastale Čopijeve in Quaggiatove pravoslavne (Dukhovne…), pa Evening star, Le tre sorelle in Paisaje Andreja Makorja, oni so poskrbeli, da so ljubitelji zborovske glasbe po dolgem času spet slišali pretresljivo Mračnino Prešernovega nagrajenca Pavleta Merkuja in se v svojih programih poklonili jubileju akademika Lojzeta Lebiča, da so dali priložnost mlademu skladatelju Mateju Kastelicu ter se tudi v izboru tuje literature podali med manj »udobna« oz. zahtevnejša dela ne ravno pogosto izvajanih mojstrov vokalne glasbe. 

Vse to in še kaj najdete na zgoščenki Akademskega zbora Univerze na Primorskem in dirigenta Ambroža Čopija ob 10-letnici skupnega delovanja (Branka Kljun).

Cena posamezne zgoščenke je 10 €.

Izid zgoščenke Sonority je finančno podprla Univerza na Primorskem, zgoščenke Pravoslavna glasbena zapuščina primorskih skladateljev pa JSKD in Mestna občina Koper.