Splošno
sreda, 21. junij 2017

Intervju: Aleksander Spremo, predsednik ŠOS

"Naveličani smo čakanja na politiko, ki v svojih dejanjih pozablja na mlade".

Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so nedavno pripravili Zakon za urejanje položaja študentov, ki ga je v zakonodajni postopek vložil predsednik DZ Milan Brglez. Zakon posega v šest drugih zakonov, njegov glavni namen pa je, da se sprosti določen del varčevalnih ukrepov za dijake in študente, ki jih je leta 2012 uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ. O tem je za nas spregovoril predsednik ŠOS-a Aleksandar Spremo. 

Na Študentski organizaciji Slovenije ste nedavno pripravili Zakon za urejanje položaja študentov. Kaj pravzaprav obsega ta zakon in zakaj ste se za to potezo odločili ravno zdaj?

 

Z Zakonom za urejanje položaja študentov oz. ZUPŠ želimo prednostno urediti več področij. Posegamo predvsem na tista, kjer smo mladi – študenti in dijaki – največ izgubili z varčevanjem in uvedbo Zakona za uravnoteženje javnih financ. Glede na to, da so se ob gospodarski rasti začeli sproščati ukrepi tudi za druge družbene in staroste skupine, smo se odločili, da je čas, da opozorimo tudi na mlade, predvsem študente in dijake, ki jih predstavljamo. Naveličani smo čakanja na politiko, ki v svojih dejanjih pozablja na mlade. Poleg odprave varčevalnih ukrepov želimo enotno urediti pravice manj zastopanih skupin v izobraževanju in tistih, ki jim grozi socialna izključenost ter odpraviti določene sistemske napake, ki izhajajo iz trenutno veljavnih predpisov.

 

Katere konkretne ukrepe predlagate?

 

Predlagamo sedem različnih ukrepov na petih področjih.

 

Pri spremembah dohodnine želimo vrniti višino posebne osebne olajšave (t. i. študentske olajšave), do katere so upravičeni dijaki in študenti ob opravljanju študentskega dela, na predkrizno raven; iz zdajšnjih 2.477,03 EUR na 3.302,70 EUR. To ne pomeni, da spodbujamo večji obseg študentskega dela, temveč da bo študentom in dijakom, ki že delajo, ostal večji del zaslužka neobdavčen. Študenti so namreč še vedno v največji meri odvisni od sredstev, ki jih zaslužijo sami. Želeli bi seveda tudi več štipendij, a je tisto področje kompleksnejše in terja tudi večje finančne učinke na proračun, zato v tej fazi predlagamo ukrepe, ki imajo manjši učinek na proračun, a velik na posameznika.

 

Drug ukrep je odprava starostne meje 26 let za zdravstveno zavarovanje študentov kot družinskih članov. Menimo, da morajo vse pravice izhajati iz statusa študenta in biti enako dostopne ne glede na starost. V tem konkretnem primeru so depriviligirani študenti enovitih študijskih programov (npr. medicina, veterina) in tisti, ki se niso takoj po maturi odločili za študij. Ravno zamudniki pri prehodu v terciarno izobraževanje izhajajo iz družin s šibkejšim socialnim ozadjem. Zaradi obveznosti plačevanja zavarovanja pa so dodatno obremenjeni za okoli 600 EUR letno.

 

Tretje področje je subvencionirana študentska prehrana. Tukaj pričakujemo uskladitev višine subvencije z rastjo cen življenjskih dobrin, in sicer na 2,78 evra. Zahtevamo tudi podaljšanje časovnega intervala za koriščenje prehrane do 22. ure, saj študijske obveznosti potekajo tudi zvečer. Prav tako bi želeli, da bi bila prehrana vnovič na voljo skozi vse leto, torej tudi čez poletje.

 

Na področju štipendiranja želimo omogočiti prejemanje državne štipendije tudi tujim državljanom, ki bivajo v Sloveniji. Gre za uskladitev z evropsko zakonodajo, ki po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) velja za ostale štipendije. Gre za študente, ki izpolnjujejo pogoje za bivanje v Sloveniji, skladno s področnimi predpisi in ne za podeljevanje štipendij "vsepovprek" ali "uvažanje tujih študentov". Ta ukrep ne bo nikakor oškodoval slovenskih študentov, zato so vsi pomisleki v tej smeri brezpredmetni. Pri štipendijah urejamo tudi dodatek za bivanje štipendistov, ki ga bi po novi ureditvi lahko prejeli tudi med letom.

 

Dve novosti predlagamo na področju visokošolske zakonodaje. Prva sicer sledi ureditvi zadnje novele Zakona o visokem šolstvu, kjer smo študentom zagotoviti status do izteka študijskega leta diplomiranja. Iz podobnih razlogov želimo to pravico razširiti še na študente enovitih programov in magistrske študente.

 

Pomembnejše pa je celovito urejanje položaja študentov s posebnimi potrebami in drugimi posebnimi statusi. Na predhodnih ravneh izobraževanja so pravice in način pridobivanja pravic teh skupin študentov jasno določeni, v visokem šolstvu pa ne. Tako prihaja do velikih razlik med posameznimi zavodi, študenti pa so v neenakem položaju. Pri študentih s posebnimi potrebami (invalidi, trajno bolni) vidimo veliko težavo tudi v tem, da o njihovem statusu odločajo posamezne komisije na fakultetah, ki niso ustrezno strokovno podprte – torej brez zdravnikov, specialnih pedagogov. To pa niso edine skupine, ki potrebujejo prilagoditve – pogosto pozabljamo na študentske družine, študente športnike in vse, ki se udeležujejo različnih tekmovanj. Če jim študija ne prilagodimo ustrezno, jim prav tako grozi socialna izključenost ob nedokončanem izobraževanju ali pa plačevanju šolnin po izgubi statusa. Z zakonsko podlago tlakujemo pot pravilniku, ki bi ga želeli oblikovati ob sodelovanju vseh posebnih skupin študentov in ministrstva.

 

Nekatere izmed teh ukrepov npr. podaljšanje intervala za koriščenje bonov je vlada že večkrat zavrnila. Zakaj menite, da bo tokrat drugače?

 

Naš zakon predstavlja celovit nabor ukrepov in temelji na ustreznih strokovnih podlagah, mednarodnih primerjavah. Prav tako ne gre za politično potezo, ampak za ubesedenje želja študentov s strani njihovih predstavnikov. To potrjujemo tudi z več kot 16.000 zbranimi podpisi podpore.

 

Pravite tudi, da zakon ne bo imel večjih finančnih posledic za proračun. Vseeno predlagate kar nekaj ukrepov, ki finančne posledice imajo. Koliko ocenjujete, da bi sprejetje vašega zakona stalo državo?

 

Ob implementaciji vseh ukrepov, ki jih predvidevamo, smo stroške ocenili na okoli 5.000.000 evrov letno. Glede na vse prihranke, ki jih je država dosegla na račun dijakov in študentov v času krize, npr. zgolj iz naslova subvencionirane študentske prehrane več kot 5.000.000 evrov vsako leto, je ta znesek zanemarljiv.

 

Kaj pa ti ukrepi prinesejo vaši organizaciji, kaj pomenijo za ŠOS?

 

Ti ukrepi ne vplivajo na ŠOS in za nas nimajo učinkov. Prinašajo pa koristi vsem študentom in tudi dijakom. Skrb za njihove pravice je naše temeljno poslanstvo, ravno z delom na tem zakonu in s stalnimi prizadevanji za izboljšanje položaja študentov in dijakov mu sledimo.

 

Kako to, da zakona niste vložili sami oz. s podporo volivcev, ampak je vlagatelj poslanec Milan Brglez?

 

Predsedniku Državnega zbora smo predali predlog zakona, ki smo ga v celoti pripravili na ŠOS. Iz njegovega kabineta smo dobili potem še nekaj navodil za nomotehnične poprave, kar je nekoliko podaljšalo rok, ko bi predsednik razpisal zbiranje podpisov. 60-dnevni rok pa ne sme segati v čas parlamentarnih počitnic, kar bi celotno akcijo zamaknilo na jesen. Zato smo se naknadno dogovorili, da je zakon vložil predsednik DZ RS, ne kot predstavnik stranke, pač pa kot "prvi med poslanci", kar nam je omogočilo, da je zakon še pred poletjem v prvi obravnavi. Ne glede na to pa računamo na široko politično podporo predlogu in da bodo poslanci vladne in tudi opozicijske strani v tem prepoznali priložnost, da naredijo nekaj dobrega za mlade.

 

V minulem tednu ste po spletu zbirali tudi podpise podpore. Kako ocenjujete uspeh izvedene akcije?

 

Drži. Ker je zakon vložil dr. Brglez, nismo zbirali overjenih podpisov – teh bi za vložitev s podporo državljanov potrebovali 5.000. Vseeno pa smo želeli javnost, predvsem študente in dijake, obveščati o novostih, ki jih predlagamo, zato smo izvedli spletno kampanjo. V zgolj enem tednu smo preko spletne strani www.kajpami.si zbrali več kot 16.000 podpisov, kar je velik uspeh in kaže na to, da si mladi želijo, da se zakon uresniči. Dosegli smo široko podporo javnosti, zdaj pa je na vrsti politika, da naredi nekaj za državljane.

Vir: Regionalobala.si

Zanimivo /povezane novice

ŠOUP priporoča

Aktualne vsebine, ki jih ne smeš zamuditi