Gledališki abonmaji Avditorija Portorož za študente

Komedija
SLG Celje
Ken Ludwig: SPLEPARJA V KRILU (Leading Ladies)
Režija: Boris Kobal.
Igrajo: Pia Zemljič, Andrej Murenc, Vid Klemenc, Nina Rakovec, Bojan Umek, Anica Kumer k. g., Igor Žužek, David Čeh.
Na letošnjem festivalu Dnevi komedije v Celju je predstava oziroma njeni ustvarjalci prejela nagrade: žlahtna komedija 2013, žlahtna komedija po izboru občinstva 2013, žlahtni komedijant 2013 (Andrej Murenc), žlahtna komedijantka 2013 (Pia Zemljič) in  žlahtni režiser 2013 (Boris Kobal). 
Ljubezenske dogodivščine, komični in nepričakovani zapleti dveh moških, preoblečenih v ženski, duhoviti dialogi v briljantni komediji, ki združuje čare gledališča z vsakdanjim življenjem.
Brezposelna angleška igralca Jack in Leo poskušata v Ameriki uspeti s preigravanjem prizorov iz Shakespeara. Ko že skoraj popolnoma obupata nad igralsko kariero in življenjem, prebereta v časopisu, da stara in zelo bogata gospa iz Yorka išče svoja izgubljena nečaka, ki sta se kot otroka z mamo odselila v Anglijo, in ju od takrat ni videla. Jack in Leo se domislita načrta, ki bi jima prinesel veliko denarja. Odločita se, da se bosta stari bogatašinji predstavila kot njena izgubljena nečaka.

Komedija
Narodni dom Maribor
Pierre Palmade, Christophe Duthoron: UBEŽNICI
Režija in priredba: Nenni Delmestre.
Igrata: Maja Blagovič in Vladimir Jurc.
Popolno naključje … nekje ob avtocesti … ob treh zjutraj … dve ženski ... štopata. Prva, mlajša, je pobegnila od doma, od moža in hčerke, ker se zaveda, da je postalo njeno življenje matere-žene-služkinje »popolno sranje«! Druga, starejša, je pobegnila iz doma za ostarele, v katerega jo je povsem brezčutno in veliko prezgodaj »pospravil« njen sin… Zgodba o skupni poti dveh žensk, o potovanju, ki ju bo skozi niz komičnih situacij, dogodkov in avantur pripeljalo do nemogočega… do resničnega prijateljstva, ki ga nič ne more izničiti.

Komedija
Špas teater
Billy Van Zandt & Jane Milmore: PAZI, MEJL
Režija: Jaša Jamnik.
Igrajo: Nataša Barbara Gračner, Matjaž Tribušon, Gojmir Lešnjak – Gojc, Vesna Pernarčič, Mojca Fatur.
Si veliko dopisujete po elektronski pošti? Oni si. Dopisovanje je zaupno, smešno, razburljivo, tudi pohotno, žgečkljivo … dokler … opa! Nekdo je prehitro stisnil tipko pošlji. In sporočilo ni prišlo do pravega naslovnika. Seveda se stvari močno zapletejo in nič ni več tako, kot je bilo še pred petimi minutami. Briljantno napisana računalniško situacijska komedija, kjer se ponesrečena ljubezenska afera rešuje kar preko petih računalnikov, v odlični interpretaciji najboljših slovenskih komikov. 

Satirična drama
Mestno gledališče ljubljansko
Friedrich Dürrenmatt: FIZIKI (Die Physiker, 1961)
Režija: Boris Kobal.
Premiera: januar 2014
Začetek diši po kriminalki. V elitni psihiatrični bolnišnici ugledne doktorice Mathilde von Zahnd policijski inšpektor preiskuje okoliščine, v katerih se je zgodil umor. V tem sanatoriju prebivajo trije fiziki. Eden je prepričan, da je Isaac Newton, drugi se ima za Alberta Einsteina, tretjemu, Johannu Wilhelmu Möbiusu, pa se prikazuje kralj Salomon. Vsi trije so izjemno nadarjeni znanstveniki, meja med genialnostjo in norostjo pa je tanka. Toda v drugem dejanju se zgodi presenetljiv preobrat in nenadoma nič več ni vse tako jasno. Je mogoče, da ti veleumi norost le hlinijo? Le kaj tiči za vsem skupaj? Ima tudi slavna doktorica svoje načrte? Kdo bo koga prelisičil?
Začne se igra razkrinkavanj, avtor izjemno spretno in duhovito sprevrača vsako na novo ugotovljeno resnico, da je gledalec ves na trnih. Vse bolj postaja jasno, da je norišnica prispodoba za naš svet.
Fiziki so ena najbolj znanih iger švicarskega dramatika Friedricha Dürrenmatta. Napisana je bila leta 1961, uprizorjena pa leta 1962 – v času, ko je bila hladna vojna med Vzhodom in Zahodom na vrhuncu in je pretila nevarnost uporabe jedrskega orožja. Ob naglem in nezadržnem znanstveno-tehnološkem razvoju se sprožajo številna vprašanja tudi danes in razmišljanja o možnostih zlorab novih znanstvenih odkritij v politične namene prav tako burijo duhove, kot so jih v času nastanka te igre.

Drama
Mestno gledališče ljubljansko
Gregor Fon: PES, PIZDA, PEDER
Režija: Primož Ekart.
Igrajo: Sebastian Cavazza, Gašper Tič, Gregor Gruden, Petra Veber Rojnik / Mirjam Korbar Žlajpah.
Avtor nam predstavi srečanje treh starih prijateljev, ki so v tistih letih, ko so že izgubili iluzije v zvezi z življenjem in ga tudi že precej zavozili, a so še na točki, ko bi vseeno lahko obstajal kanček upanja za prihodnost. Njihovo srečanje bi se lahko izteklo samo v hujšega jutranjega mačka, a se izkaže, da so njihova življenja prepletena bolj, kot bi si želeli.
V lokalu, ki je tako zelo izoliran od zunanjega sveta, da mobilni telefoni ne lovijo signala, se odvije spopad treh ljudi, treh različnih pogledov na življenje, ki jim je skupno zgolj to, da nimajo nič skupnega. Vsi pa nam zrcalijo izpraznjenost medčloveških odnosov in površinskost sveta, v katerem živimo. 

Drama
SNG Drama Ljubljana
Bertolt Brecht: MATI (Die Mutter)
Življenje revolucionarke Pelageje Vlasove iz Tvera 
(Po romanu Maksima Gorkega)
Režija: Sebastijan Horvat.
Igrajo: Nataša Barbara Gračner, Jurij Zrnec/ Lado Bizovičar k.g., Radko Polič k.g., Uroš Fürst, Aleš Valič k.g., Klemen Slakonja.
Brechtov najdaljši učni komad Mati je mala šola komunistične revolucije, nekakšen abecednik marksizma za ljudske množice. Skozi lik Pelageje Vlasove, ki jo skrb za sina preobrazi iz skromne gospodinje v prvoborko proletarske emancipacije, se v štirinajstih dokumentarnih prizorih izriše jasno sporočilo, da je revolucija za vsakogar, še posebno za malega človeka, ki čuti, da nima s tem nič opraviti. Ker smo pri nas revolucijo že davno tega soglasno pokopali, hkrati pa jo v zadnjem času ponovno obujamo od mrtvih, bo uprizoritev preverila, kam smo investirali svoj tranzicijski kapital in ali nam prinaša ustrezen donos na obresti.
Po besedah režiserja Horvata so izhajali iz soočenja z realnim svetom, poskusom razumeti, kje živimo in kaj lahko storimo glede krize, ki nas je vtaknila v pat položaj. Brechtovo besedilo v prevodu Urške Brodar je postalo medij, skozi katerega si lahko zastavljamo takšna vprašanja in razumemo svet.

Cena abonmaja je 70 €, za študente in dijake pa 35 €.
Abonma lahko vpišete vsak delavnik med 8. in 14. uro pri blagajni Avditorija.
Za dodatne informacije pokličite na blagajno 05/676 67 77 ali pišite na info@avditorij.si.