Evropski poslanci za kakovostna delovna mesta za 5,3 milijona mladih brezposelnih
Evropski parlament v svoji resoluciji, ki jo je sprejel v četrtek, poziva k odločnejšim ukrepom v boju proti brezposelnosti mladih, vključno s skupnimi standardi za vajeništvo in dostojno plačilo za mlade. Želijo tudi več proračunskih sredstev za evropske programe za odpravo brezposelnosti.
Resolucija, ki so jo poslanci podprli s 502 glasovoma za, 112 proti in 22 vzdržanimi glasovi, opozarja, da v EU ne bo večje in trajne gospodarske rasti, če se neenakost ne bo zmanjšala, kar se začne z zniževanjem brezposelnosti. Brezposelnost med mladimi je dosegla raven brez primere, saj v Uniji v povprečju znaša 23 odstotkov, v nekaterih državah pa celo presega 50 odstotkov. Skupaj je v Evropi 5,3 milijona brezposelnih mlajših od 25 let.
Komisija bi morala skrbno spremljati izvajanje jamstvo za mlade in predlagati evropski pravni okvir, s katerim bi uvedli minimalne standarde za jamstva. Med drugim naj bi okvir zajemal kakovostno vajeništvo, dostojno plačilo za mlade in dostop do zavodov za zaposlovanje. Parlament opozarja, da 6 milijard evrov, dodeljenih za pobudo za zaposlovanje, ne zadostuje za trajno odpravo brezposelnosti mladih; zato poziva Komisijo in države članice, naj pri obveznem pregledu večletnega finančnega okvira 2014–2020 uvrstijo jamstvo za mlade med prednostne naloge in povečajo proračunska sredstva zanj.
Države članice bi morale sprejeti odločne ukrepe na tem področju, kot sta preprečevanje zgodnje opustitve šolanja ter spodbujanje programov usposabljanja in vajeništva. Prav tako naj oblikujejo strategije za mlade, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo. V ta namen naj, predvsem za boj proti revščini in socialni izključenosti, uporabijo tudi sredstva Evropskega socialnega sklada in programa Erasmus+.
Usklajenost izobraževalnih sistemov s trgi dela
Resolucija poudarja, da morajo mladi pridobiti prečne spretnosti, kot so veščine na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, vodstvene sposobnosti, kritično mišljenje in jezikovne veščine, tudi s študijem v tujini, da izboljšajo svoje možnosti na trgu dela. Države članice naj bi zato v svojih izobraževalnih programih prednostno obravnavale področja naravoslovja, tehnologije, tehniških ved in matematike, da bi tako zadovoljile pričakovane bodoče trende na trgu dela.
Evropski poslanci še pozivajo države članice, naj mladim zagotovijo dostop do kakovostnih, stabilnih in varnih delovnih mest z zagotovljenimi temeljnimi delovnimi standardi. Vlade pa bi morale v boju proti brezposelnosti za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest tudi zmanjšati odvečno upravno breme in birokracijo za samozaposlene, mikropodjetja ter mala in srednja podjetja, uvesti ugodne davčne politike, ustvariti boljše pogoje za zasebne naložbe in začeti obravnavati nesorazmerno kaznovalno zakonodajo o stečajih.
