DOS in ŠOS nenaklonjena predlogu Zakona o vajeništvu
Na Dijaški organizaciji Slovenije (DOS) in Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) nismo naklonjeni predlogu Zakona o vajeništvu. Kot smo opozarjali že med javno razpravo, predlog ureditve sledi interesu gospodarstva in ne vajencev, sporen je tudi proces sprejema in priprave predloga zakona.
Vajeništvo v Sloveniji uvajamo v prvi vrsti zaradi pritiskov tujine, npr. Evropske zaveze za vajeništva in Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Letos bo na ravni EU ustanovljena tudi podporna služba za vajeništvo, ki bo temeljila na povpraševanju in nudila podporo državam, ki uvajajo ali reformirajo sisteme vajeništva. Če to povežemo z idejo “Erasmus Pro” programa za podporo dolgotrajni napotitvi vajencev v tujino (200.000 letno), je tudi jasno, zakaj si EU, na čelu z Nemčijo, za to prizadeva.
Idejam vajeništva sledijo tudi predstavniki kapitala/zbornice, saj vidijo v vajeništvu priložnost za nižanje stroškov delovne sile. Še posebej v tem predlogu zakona, ki je spremenil osnovni, nemški koncept vajeništva na način, da vajenci ne bodo zaposleni (in primerno plačani), temveč dijaki, ki se praktično usposabljajo z delom. Takšen dualni sistem pa v Sloveniji že imamo. Lahko tudi spomnimo, da smo v Sloveniji vajeništvo že imeli in ga opustili.
Zbornice so s predlogom zakona logično zadovoljne, saj bodo dobile številna nova pooblastila (s tem pa dodatna sredstva); vajeništvo bo celo sofinancirano, vajeniške nagrade (ki bi jih v resnici morali imenovati plačilo za delo) pa minimalne. Še posebej je sporno, da bodo lahko vajenci tudi brezposelne osebe, kar odpira možnost za novo izkoriščanje delavcev.
Deležniki pri oblikovanju predloga zakona (kamor, razen enega sestanka, nismo bili vključeni mladi) so torej dosegli škodljiv kompromis, pri tem pa pozabili, da je vajeništvo na prvem mestu namenjeno mladim. Celo s strani Evropske komisije je vajeništvo predlagano kot del strategije za boj proti brezposelnosti mladih in njihovi socialni izključenosti. Te ideje v predlogu zakona, ki je brez analiz in pričakovanih učinkov, ni mogoče zaslediti. Tako vajeništvo ne bo pripomoglo z zaposlenosti mladih, niti ni izključno namenjeno mladim, ki so najbolj izpostavljeni tveganjem socialne izključenosti. Predlog tudi ne sledi splošnim družbenim in globalnim trendom. Lahko torej sklepamo, da je predlagatelj pozabil na interes vajencev in celo javni interes, vezan na vlogo izobraževalnega sistema.
Ko bomo videli in preučili sprejet predlog zakona (do zdaj se je namreč večkrat spreminjal), se bomo tudi do njega podrobno opredelili. Če bodo tudi v Državnem zboru interesi usklajeni in posledično strinjanje o nujnosti uvedbe vajeništva, bomo predlagali amandmaje k zakonu. Čeprav menimo, da je predlog zakona zgrešen že v samih izhodiščih.
