Splošno
torek, 01. september 2015

Dijaki v novo šolsko leto z velikimi finančnimi bremeni

Z današnjim dnem se pričenja novo šolsko leto za učence in dijake. Ob tem Dijaška organizacija Slovenije (DOS) opozarja na visoke skrite stroške, ki nastanejo ob sicer brezplačnem srednješolskem izobraževanju. Na novinarski konferenci pa so predstavniki DOS predstavili tudi svoj predlog preoblikovanja gimnazijskega izobraževanja. DOS dijakom želi čim prijetnejši začetek šolskega leta, opozarja pa, naj sprejem novincev ne poteka v znamenju nasilja.

Danes je v srednješolske klopi sedlo skoraj 80.000 dijakinj in dijakov. Na problematiko srednješolskega izobraževanja ter pravice dijakov skozi vse šolsko leto opozarja Dijaška organizacija Slovenije (DOS), ki je krovna organizacija vseh dijakinj in dijakov v Sloveniji. Na današnji novinarski konferenci so predstavili določene težave, s katerimi se srečujejo dijaki, kot tudi svoje predloge za izboljšanje srednješolskega gimnazijskega izobraževanja, prav tako pa dijakom zaželeti radovedno, uspešno in veselo šolsko leto.
 
Kristjan Kos, predsednik Odbora za izobraževanje pri DOS, je najprej predstavil predlog DOS po uvedbi oz. nadgradnji gimnazij s posebnimi oddelki. Tehnični programi namreč nudijo dijakom veliko aplikativnega znanja, med tem ko gimnazije nudijo prednostno splošno izobrazbo, a s premalo aplikativnimi vsebinami. Kljub temu, da so gimnazijski programi večinoma predpriprava na univerzitetni študij, bi že znotraj tega lahko ponudili konkretnejše vsebine, glede na želene usmeritve, kot tudi nadarjenosti dijakov za določena področja. Ta problem bi se dalo rešiti na mnogo načinov. Na Dijaški organizaciji pa vidimo preprosto rešitev, da bi se v Sloveniji uvedli tako imenovani posebni oddelki v gimnazijah. Kljub zavrnitvenemu odgovoru s strani ministrstva (MIZŠ) bi si na DOS-u  želeli več razprave na to temo.
 
Kristjan Kos: »Dobri izobraževalni sistemi se zavedajo tega, da nismo vsi enaki in da zato tudi pristopi k poučevanju in učenju, kot tudi same vsebine programov, ne morejo biti enake za vse. Verjamemo, da se tako izgubi veliko potencialov, nekateri dijaki pa priložnosti za izobraževanje po svoji meri prepoznajo celo v tujini.«

Največji strošek so zagotovo učbeniki, delovni zvezki in ostale šolske potrebščine
 
Matija Krope Lenarčič, predsednik DOS, pa je izpostavil visoke stroške srednješolskega izobraževanja ter čedalje slabši socialni položaj dijakov in njihovih družin. Največji strošek, ki ga dijaki in starši najbolj občutijo prav v teh dneh so gotovo učbeniki, delovni zvezki in ostale šolske potrebščine (ob nakupu celotnega »paketa« učbenikov in delovnih zvezkov znašajo stroški med 200 in 300 EUR, brez potrebščin). Določeni stroški pa nastajajo tudi med samim šolskim letom. Tukaj ne smemo pozabiti ekskurzij, ki so obvezne v vsakem letu in pa – sicer neobveznih – šolskih izletov. Tudi teh se dijaki želijo udeležiti, neudeležba pa pomeni neke vrste stigmatizacijo na podlagi socialnega položaja.
 
To tematiko so letos že osvetlili na slavnosti seji dijaškega parlamenta, ki so se je udeležili tudi predstavniki MIZŠ in Državnega zbora ter sindikata SVIZ. Na koncu so sprejeli resolucijo »Svobodno, javno in brezplačno«, v kateri so 4 glavne točke in ena izmed teh je, da: »Vlado, parlament in še posebej ministrstvo za izobraževanje pozivamo, da s prestrukturiranjem sredstev posluša zmanjšati prikrite stroške v srednješolskem izobraževanju.«
 
Na Dijaški organizaciji Slovenije tradicionalno izvajajo projekte, namenjene socialno ogroženim dijakom. Lani so nudili enkratno finančno pomoč v višini 200€. Na omenjen projekt so dobil nekaj manj kot 800 prijav, pomagali pa so lahko le nekaterim.
 
Matija Krope Lenarčič, predsednik DOS: »Smo predd novim šolskim letom, zato bom izkoristil možnost, da v imenu Dijaške organizacije Slovenije zaželim vsem bodočim dijakinjam in dijakom odličen začetek na njihovi novi izobraževalni poti. V novo šolsko leto naj gredo z dvignjenimi glavami in pripravljeni na nove izzive, ki bodo sledili skozi njihova srednješolska leta. Zaradi nekaterih neljubih dogodkov ob sprejemu novincev v preteklih letih, starejše dijake pozivamo, naj bodo mlajšim kolegom v pomoč in vzor. Tradicionalni sprejemi dijakov pa ne smejo potekati v strahu pred nasiljem. Na Dijaški organizaciji vseskozi opozarjamo na problematiko nasilja v šolah in želimo, da je prehod v novo okolje prijeten za vse, nasilje pa v šolah, kot tudi izven, nima prostora.«
 
"Vsi dijaki so del dijaške organizacije, zato lahko kadarkoli poiščejo pomoč pri nas in z veseljem jim bodo pomagali," pozivajo na DOS-u. Prav tako vabijo vse, da se vključijo v dijaško skupnost na sovji šoli ter projekte, ki jih izvajamo lokalno ali pa jih izvaja Dijaška organizacija Slovenije.