Bolonja po Bolonji

Letošnje leto bo še posebej zaznamovalo slovenski visokošolski prostor, saj poleg velikih in dolgopričakovanih zakonodajnih sprememb, obeležujemo tudi deseto obletnico bolonjske prenove študijskih programov. To je čas, ko je mogoče bolj kot kdajkoli prej, potreben premislek o tem, kje smo in kam gremo na področju visokega šolstva. Potrebna bo velika mera kritične distance in analitičnega pristopa do pregleda implementacije bolonjske reforme v Sloveniji. Vsekakor pa bo potreben presek dosedanjih ukrepov, njihove učinkovitosti in analize trenutnega stanja, tako na področju kakovosti visokega šolstva kot doseganja rezultatov, ki smo si jih zadali ali pa si jih želimo izpolniti. Kje smo bili v preteklih letih uspešni in kje smo postali poraženci lastne nezmožnosti iskanja konseza in doseganja ciljev za skupno dobro? Kje tičijo glavni problemi visokega šolstva in kakšni so kazalniki, ki nam pričajo o njih? Kje sledimo zastavljenim ciljem, ki smo jih med drugim vključili v razvojne dokumente, kot je NPVŠ, evropskim smernicam in kje smo z ukrepi zašli? 

Z letom 2014 so se zaključile tudi aktivnosti ekspertne skupine, ki smo jo poznali kot Bolonjsko skupino nacionalnih ekspertov, ki je delovala od leta 2008. Člani te skupine, prorektorji, dekani in prodekani, univerzitetni in višješolski predavatelji, drugi visokošolski sodelavci, predstavniki delodajalcev in študentov ter NAKVIS-a so kot svetovalci nudili zaposlenim in študentom na slovenskih visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah pomoč in podporo ter informacije s prednostnih področij bolonjskega procesa. 

To sta bila tudi razloga, da je ŠOS v sodelovanju s CMEPIUS pripravil publikacijo, v kateri so člani skupine Bolonjskih ekspertov s svojimi prispevki pomagali pri razumevanju trenutnega položaja visokega šolstva in s priporočili za v bodoče podali svoje predloge za izboljšanje njegove kakovosti. V publikacijo smo vključili tudi razmišljanja visokih predstavnikov drugih deležnikov in s tem poskušali storiti prvi korak v smeri iskanja novih izzivov in priložnosti za razvoj terciarnega 

izobraževanja.

Žiga Schmidt, predsednik ŠOS: »Upamo, da bo leto 2014 leto, ki bo poleg nove sistemske zakonodaje prineslo tudi druge ukrepe in cilje, ki jim bomo s skupnim naporom sledili, da bo prihodnjim generacijam študentov zagotovljeno kakovostno in dostopno visoko šolstvo. Da bodo učni izidi omogočali lažji prehod v prvo zaposlitev, visokemu šolstvu pa bo povrnjen ugled, ki se je ob slabi implementaciji bolonjske reforme žal izgubil.«

Publikacija je dostopna TUKAJ.