Blog: We both know
Včasih nas življenje oddaljuje od ljubljenih oseb. Morda samo zato, da nas opomni kdo v resnici smo. Jaz nisem pozabila, le nisem imela možnosti biti jaz. Včasih nam je potreben le en dan, dan daleč stran. Tako je odpeljal tudi mene, na prelepi otok hrvaškega morja, kamor me je v mirnem razpoloženju vodila dolga deževna vožnja, katero je obsijalo nežno sonce in me božalo po ramenih.
Predala sem se objemu morja. Se potopila na dno in opazovala odsev na gladini. V trenutku je bilo vse mirno in v tem vodnem objemu sem razbremenila svoje misli. Zajela sem zrak, zadihala sem. V mojih očeh je bil odsev barke, ki me je opomnila na modrega človeka, ta pa mi je nekoč dejal: ''smooth sea never made a sailor''. Jaz se ne predam niti, ko mi vse ladje potonejo. Preprosto sem zaplavala s teboj v srcu. Bil si neopazen drugim, a pomemben meni. Ko pomislim nazaj na stvari, ki so naju vrgle iz tira, sem želela, da bi razumel. Razumel, da tudi če ne gre vse po pričakovanjih, sva te ljubezni vredna. Oba sva vedela kje so meje, zato sva bila močna. Sedaj, ko sva preživela nekaj časa odtujena, vem le, da vlečeva drug drugega iz teme. Želela bi ti povedati nekaj kar že sam veš. Da ni pomembno koliko te življenje udari, temveč koliko lahko zdržiš in se boriš naprej.
P.S. I love you.
V življenju je pomembno razumeti, oprostiti, se boriti. Biti to kar si, ne glede na mišljenje drugih, si vzeti čas zase, se postaviti na prvo mesto. Vsaka pesem se konča, vendar to ni razlog, da ne uživamo v njej. Najino poslušam kar naprej.
Nastja Slokar,
sekretarka za socialo in študentsko problematiko ŠOUP
