Blog: Tres metros sobre el cielo
Počutim se živo. Čutim poletni veter, kateri suši moje mokro telo, valovi morje in mi tiho šepeta kako so pomembni majhni trenutki življenja. Kako je pomembno sonce, katero je milje od nas vendar vedno najde žarek kateri me ogreje, olepša pot letalu nad menoj, kateri posije na posebna mesta kot je posijal na eno najlepših ulic mojega življenja.
Iz skale na kateri sedim ob pogledu na Koper jo vidim. Čutim korake, ki hodijo po njej, tvoj poljub na vrat in tvoje oči, ki se nasmejijo ob pogledu name. Čutim to ljubezensko zgodbo, ki se je razvila v starem mestnem jedru, za katero veva le jaz in ti. Tako mi spomini bežijo v zgodnje jutro in pekarno, v kateri sva vsak dan zajtrkovala sadno košarico. Kako sva hodila na pomol, sanjarila o prihodnosti, opazovala zvezde, katere so najinim očem dale žar. In ta iskreni nasmeh, najina sreča katero sva čuvala daleč od pokvarjenih ljudi, se učila drug od drugega in odraščala v ljubezni. Nekaterih stvari nikoli ne pozabiš, kot nebom jaz pozabila da si mi ljubezen izpovedal preko kovinskega srčka. Počutila sem se tri metre iznad neba. Jaz pa sem se odločila mojo ljubezen izpovedati preko grafita, katerega sem napisala v tihi noči zraven tvojega motorja v katerem sem poskrila tri frutabele, ki so te vedno dočakale, ko si prišel domov. Da ti dam vedeti kako dobro se počutim ob tebi, popolnoma sigurna v objemu tvojih prsi. Po svojih venah čutim strup, kateri izvira iz tvojega astrološkga znamenja, ki me je osvojil in vidim trn, ki čuva moje srce. Nikoli nebom pozabila kako si me vozil v starem Peugeotu in me opomnil, da je najboljši avto tisti, ki pelje srečne ljudi. Nekaj tako posebnega in tako najinega kar drživa visoko in čuvava.
Takšno zadovoljstvo v srcu želim deliti tudi z vami in vas opomniti, da je sreča v malih stvareh, očem nevidnih, srcem čutnih. Želim vas opomniti, da je življenje eno samo in kratko. Ni vredno, da manipulacije nekaterih vplivajo na odnose med poštenimi ljudmi. Potrebno je, da to pot prehodimo z roko v roki. Čisto nič mi ne pomeni, če si mi prijatelj na Facebooku ali ne, še manj pa, če me blokiraš. Koliko je vredno, da sem spoznala katera oseba je naš temelj in kateri moremo biti hvaležni za vse. Da smo tam, kjer smo.
Treba je ceniti vse, biti pošten, prijatelj sebi in drugim, biti to kar si in živeti kot verjameš. Tako tvoje ime ne ostane zapisano v pesku temveč v vetru…
Lepo nas vabim na 5. dobrodelni nogometni spektakel, ki se bo odvijal v Biljah.
Nastja Sokar,
sekretarka na resorju za socialo in študentsko problematiko ŠOUP
