Blog: No panic 1:08
Ura je 1:08 in bliža se odhod. Stvari so v osnovi spakirane, le še vznemirjenje pred odpravo me drži pokonci, po premnogih dneh nekaj urnega spanca ob prebijanju skozi dni s piksno arašidov na čelu.
Ponavadi sem vedno odhajala z občutkom, da sem nekaj pozabila, vendar se v novih okoljih hitro znajdeš, dokler imaš pri roki potni list in plačilno kartico. Tokrat sem v vsej evforiji pozabila napisati blog in mi slednje kaj dosti ne pomaga, me je pa privedlo do Savdske Arabije, koder čakam na let za Filipine. Okoli mene mancajo prijazne ženice in sprašujejo, če me lahko pobožajo po laseh. Nekako mi po izkušnjah to ni več neznanka, tako da se nasmejim, prikimam in me »pogladijo«. Zaželim si, da bi videle leglo v moji glavi in morda bi mi katera celo ponudila masažo. Komaj čakam, da s Tomažem doseževa cilj in da se »zleknem na plažo ko krapavka«, kot bi hitro našla prispodobo prijateljica Teja.
Premoščanje časovnih razlik je v vrtoglavi hitrosti nad oblaki, kot sito brez dna in telo se kdaj čudno odzove ob hoji po zemlji. Kakorkoli, bikova prizemljenost se ne izogiba obveznostim in rešuje »pozabljeno«. Na tej poti ne bi bila brez dragocenih pridobljenih izkušenj v okviru ŠOUP–a, z vselejšnjo podporo sodelavcev in Seitom Demirijem na čelu. Resor za mednarodno dejavnost v mesecu moje odsotnosti prevzema Daša Vukanac, ki bo z ekipo projektnih sodelavcev nadaljevala po zadanem planu, tako da vabljeni na dogodke! Akcija!
Na tej poti tudi ne bi bila brez vas, dragi prijatelji, ki se dopolnjujemo v toliko različnih vidikih, se podpiramo in skupaj »guramo« naprej. Vsak od vas je poseben, drugačen, izjemen, neponovljiv in na prav posebnem mestu v mojem srcu ... kot tudi mama, pod katere srcem sem zrasla v to malo čudo.
Topel večerni pozdrav iz Manile in hvala Fakulteti za turistične študije – Turistica, za dobro popotnico v svet! Nenasitljivo je krepiti teoretično pridobljena znanja s praktičnim poizkušanjem in odpirati vrata tudi drugim! :)
Tamara Lah,
sekretarka za mednarodno dejavnost