Blog: Ko diplomiral bom.
Minilo je nekaj časa od zadnjega bloga. Zakaj nisem prej pisal? Razlogov je več, lahko bi se skliceval na pomanjkanje časa, lenobnost ali pa pomanjkanje inspiracije za pravi naslov bloga. Vmes se je veliko zgodilo, odvilo, zaključilo in pripravlja se teren za nove izzive.
Nedvomno se je prejšnji teden zaključilo obdobje tri letnega stresa, truda, odrekanja, trmarjenja in predvsem učenja za pridobitev naziva. Smo v dobi, ko je fakulteta (za enkrat) še dostopna vsakomur in z delom, ki ga vložiš tekom študija pridobiš izobrazbo za katero si se odločil. Vsi, ki študiramo pričakujemo, da bomo po diplomi z lahkoto dobili zaposlitev, pa ni tako lahko kot se sliši.
Ob vpisu fakultete obljubljajo hitro in enostavno zaposlitev, pa vendar, ko padeš v situacijo, ko začneš iskati službo vidiš, da so razmere na trgu popolnoma drugačne. V momentu postaneš razočaran, pošiljaš prošnje, ogromno negativnih odgovorov, še več je tistih, ki sploh ne odpišejo. Kaj narediti? Na kakšen način pritegniti delodajalčevo pozornost? Vse bolj se mi zdi, da star sistem iskanja službe, to je pošiljanje, prošenj izumira. Danes se vsi soočamo s pomanjkanjem časa in ravno to je tisto za kar se moramo v začetku boriti, osvojiti tehnike trženja samega sebe v zelo kratkem času. Pa tudi takrat ne gre vedno tako gladko. No in ko na koncu ugotoviš, da službe enostavno ne boš dobil v zelo kratkem času, začneš razmišljati o lastnem podjetju in bereš vse famozne zgodbice o uspehu mladih podjetnikov in si rečeš: »Waauu, tudi meni lahko uspe«. Ob tem se začne adrenalinsko iskanje informacij o vseh stroških vodenja podjetja, koliko potrebuješ za golo preživetje podjetja, plače, najemne prostore, … Ej, sploh še nismo začeli zgodbo o razvoju podjetja … skratka, kar želim povedati je, da na koncu, ko sešteješ vse stroške, se sprašuješ od kod začetni kapital tistim »Waau, mladim, uspešnim podjetnikom«. In spet smo pri stricih iz ozadja, v tem primeru so to mamice, očetje, tete, babice, skratka, vsa družina zbere skupaj prihranke zato, da omogoči svojem talentu razvoj. No in še vedno ne izgubiš upanja za uspehom v življenju, in ko se želiš sam odpraviti na pot mladega podjetnika ter brskaš za pomoč pri državnih institucijah, je tudi tam skrit znak »STOP« razvoju slovenskega gospodarstva. V trenutku ubijejo tvoj up z ogromnimi prispevki, davki, ne podpori idej, banke so gluhe in ne želijo sodelovati pri razvoju …
Torej, kaj ob vsem tem preostane mladim upom, ki smo diplomirali? Tujina …? Huh, to bo blog za naslednjič, zgodba in pol, ki sem jo doživel sam na lastni koži … bi nadaljeval, pa se menim, da sem že vnesel preveč negativnega mišljenja …
P.S. Prejšnji teden sem postal ponosni diplomiran dietetik .. JUHEJ ! J
