Blog: Jutri
Pred kratkim sem se vrnila s poletnega dela v Združenih državah Amerike, kjer so mi že lansko leto nadeli nadimek »Tomorrow« oz. Jutri. Vsak nadimek nosi svojo zgodbo in naj del te delim z vami.
S tamkajšnjim nadrejenim – Robertom sva sedela na terasi v Lake Georgu (New York) in uživala v razgledu nad jezerom ob kozarcu piva iz rodnega mesta. Gospod Robert ima dolgoletne izkušnje s študenti, ki pridejo delati v njegovo letovišče v okviru raznih mednarodnih programov izmenjave. Sedela sva v prijetni tišini, nakar me vpraša (poenostavljeno): »Tomorrow, povej mi, kaj meniš, zakaj ste Evropejci tako obremenjeni s prihodnostjo oz. s tem, »What tomorrow brings?«. Moj odgovor je bil zelo preprost »Because of the fear to live our own lives«.
Po opažanjih na mnogih področjih moje aktivne participacije, vse preveč ljudi živi v zametu vsakdanov - črnogledih v strahu, kaj bo prinesel Jutri oz. prihodnost in strah omejuje, strah »zapira«. Je v življenju kaj, kar vam je preprečil strah in doprinos teh občutij v vašem individumu – četudi potiho ječi obžalovanje iz preteklosti? Se poznate? Poznate svoj Jaz? Kaj je tisti prvo-bit o katerem ste sanjarili v otroštvu in kakšno je lastno mesto, na katerem stojite sedaj? Ste bili kdaj pred odločitvijo in je niste sprejeli iz vzgiba zaradi strahu pred Jutri?
Jatski prijatelj mi je po uspešno opravljeni preizkušnji ob osvojenem vrhu ene najvišjih sipin v Sahari dejal, da ne pozna besed »I can not«.
Jutri je samo nekaj gotovega, Jutri je le nekaj neizpodbitnega … nov dan.
V neustrašni želji, pozitivni motivaciji po organizaciji zanimivih vsebin, da bi skupaj sedeli na vrhovih peščenih sipin, te vabim, da se nam pridružiš.
Tamara Lah, sekretarka za mednarodno sodelovanje ŠOUP
