Blog: Goal ala bong
Ob marčevskem razpoloženju je težko uiti vsaj skromni pozornosti kakšnega obubožanega mučenika, čeprav mi to prija toliko, kot cvetlici zavitost v prozoren celofan. Velikokrat se spomnim na rek iz otroštva, ki mi ga je v spominsko knjigo zapisala soseda: »Mama je ena sama, zapomni si to. Spoštuj in ubogaj jo, kajti žal ti ne bo.«
Po vseh teh adolescenčnih fazah svojega razvoja, res uvidiš, kako bi moral biti vsak dan hvaležen za mamino prisotnost in razviješ prav posebno sočutje do tistih, ki jim je bilo to na takšen ali drugačen način odvzeto. V misli si ob takšnih dnevih rada prikličem vse mamine obraze in razumem njene kdaj pikre izraze, ko potrpežljivo čakam na prebujenje materinskega čuta ob crtljanju otročajev in trepljanju »srečk nosečk« po mega trebuhih. V tej fazi, pred tako pomembnimi odločitvami, kot je rojstvo otroka, sosedin rek rada humorno predrugačim. Ena od variacij je: »Ti si ena sama, neponovljiva, zapomni si to. Spoštuj se, kajti drugače te nihče ne bo.«
Osebno me v spoznavanju svoje »bitnosti« navdihujejo potovanja in vse interakcije, ki jih le ta prinašajo. Rada izmenjujem izkušnje z drugimi vedoželjneži. Lansko leto smo s prijateljicama Klaro in Sabino ob postanku na izletu v Lake Placid, mrzlično iskale hladilno torbo v pritljažniku. Nepričakovano smo našle tudi nadvse zanimiv eksponat – sveže oprano rjuho, ki jo je pozabila lastnica avtomobila. Bistroumno je padla ideja, da naredimo poročno obleko in obeležimo dan s poročno ceremonijo. Razdelile smo si vloge: večno oddana Krešimirju – Klara je bila poročna priča in s Sabino sva bili nevesti. V tem ne vsakodnevnem pripetljaju so bile bistvenega pomena zaobljube. Vsaka od naju si je poetično zaobljubila, da si bo v življenju vedno sledila, preostanek zgodbe pa puščam na prepihu in nosim resnico v sebi. Večina zaobljub izvira iz življenjskih prelomnic in družno ustvarja cilje. Ob dobrem poznavanju sebe, nas njih doseganje osmišlja v prostoru in času. Tudi pri pisanju projektnih dokumentacij, si vedno postavljamo cilje, ki so merljivi in hkrati dosegajo temeljne cilje resorja, v okviru katerega si prizadevam, da povezuje – združuje raznorazne interesne skupine preko ponujenih vsebin. Da skupaj soustvarjamo zgodbe, premoščamo meje, širimo spoznanja in odkrivamo v sebi avanturističnega popotnika skozi čas v vsakodnevnih rutinah.
Naj se na tem mestu posebno zahvalim vsem projektnim sodelavcem, s katerimi uresničujemo zadane cilje:
Alji Kek
Katarini Kurinčič
Špeli Munda
Nini Arh
Urški Debenjak
Karin Marinič
Petri Grmovšek
... kot tudi povabim k sodelovanju nove! Pridruži se!
Tamara Lah, sekretarka za mednarodno sodelovanje ŠOUP
