Blog: From + 87°F to below the zero
Nedavno sem se vrnila z druge stani oceana, od koder so občasno prihajali bežni opisi doživetega. Slednje je res težko opisati bodisi z besedami bodisi slikovno ob vseh deležnih sugestijah, ostaja nepozabno v upih na »brezdemenčna« leta.
Na poti sem spoznala veliko izjemnih posameznikov, ki so me navduševali z življenjskimi zgodbami ob slikovitih opish prehojenega v iskanju lastnega Jaz – a. V tovrstnih okoljih preveva prav posebna – osrečujoča, recimo temu energija, ki bodri duha, da v zanosu stopa naprej po svoji poti in zaznava izkustva kot nekaj enkratnega, z vsem, kar je. Potovati sam, ja, je kdaj nevarno (ha-ha-ha), vendar ima prav poseben čar z odkrivanjem neznanega. Vsakič znova se pred osupljivim zavem svoje majhnosti in hkrati pomembnosti lastnega bita. Kakorkoli, srečna vrnitev v rojstni kraj je prav tako vznemerljiva kot prepovedana hoja po »Stairway to heaven« ob premoščanju časovne razlike z ljudmi, ki dobrodošlo mislijo drugače in tistimi, ki si sledijo in si jih na poti pogrešal.
Delovanje v ŠOUP je kot potovanje, vsak dan je drugačen – barvit in zanimiv. S prizemljenimi koraki prinaša nešteto izzivov, da ugodimo prostočasnim potrebam, žejnim iz tolmunov in to vselej, za skupno dobro. Je kot zrak, ki je nenadomestljiv v odsotnosti in je kraj, kjer je vsakdo dobrodošel.
