BIVANJSKA PROBLEMATIKA NA UP ŠE KAKO PRISOTNA, UKREPA PA NIHČENaslov
Koper, 26. april 2013 – Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) je v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) v okviru projekta Evroštudent gostila okroglo mizo o bivanjski problematiki študentov z naslovom Bodi Evroštudent – sodeluj pri reševanju bivanjske problematike študentov. Gostje so bili dr. Dragan Marušič, rektor Univerze na Primorskem (UP), Marko Pavlič, predsednik ŠOUP, Astrid Prašnikar, direktorica Študentih domov UP (ŠD UP) in Aljaž Ortar, predstavnik stanovalcev ŠD UP. Okroglo mizo je moderirala Barbara Kramžar iz Primorskega svetovalnega središča, Koper.
Rektor UP dr. Dragan Marušič je poudaril, da možnosti za uresničitev projekta izgradnje študentskih kampusov z bivalnimi kapacitetami zaradi pomanjkanja sredstev praktično ni. Rešitev vidi le v dokončanju prvega stolpiča v Izoli ter v odkupu in prenovi že obstoječih stavb, kar bi bilo ceneje. Pri tem bi lahko pomagalo že dogovorjeno poroštvo države v višini dobrih 5 milijonov evrov. Dodal je, da posluha države za reševanje bivanjske problematike na UP praktično ni, kljub temu, da naj bi bila to ena od prioritet. Rektor je bil mnenja, da takšne razmere študente postavljajo v neenakopraven položaj glede na ostala visokošolska središča.
Predsednik ŠOUP, Marko Pavlič, je na začetku razprave predstavil Resolucijo ŠOUP o bivanjski problematiki študentov na UP, iz katere je razvidno, da je povprečni mesečni strošek za študentsko ležišče najvišji prav na UP, delež študentov, ki bivajo v javnih študentskih domovih pa daleč najnižji med vsemi univerzami. Študentje že vrsto let poslušajo obljube o gradnji kampusov in novih bivalnih kapacitetah, prve namere o gradnji kampusa Sonce v Kopru so bile denimo podpisane že leta 2006, a se od tu ni premaknilo nič.
Astrid Prašnikar, direktorica ŠD UP je pojasnila, da pisarna Študentskih domov UP vsako leto dobi dobrih 600 vlog več, kot je možnosti nastanitev na področju UP, še mnogi drugi pa vlog ne oddajo, saj menijo, da do subvencioniranega ležišča sploh niso upravičeni. Kot navaja, je prag za dostop do ležišča v študentih domovih na UP nekje pri 460 točkah, v študentskih domovih Univerze v Ljubljani pa zgolj pri 160 točkah. Poudarila je, da je na UP najmanjše tudi razmerje med študenti, ki bivajo v javnih študentskih domovih in tistimi, ki bivajo pri zasebnikih s koncesijo, in sicer znaša 1:3.
Predstavnik stanovalcev ŠD UP, Aljaž Ortar, pa je izpostavil slabe razmere in dotrajanost nekaterih že obstoječih javnih študentskih bivalnih kapacitet na UP. Izrazil je razočaranje nad tem, da se na tem področju nič ne ukrene in opozoril na nepripravljenost države na dialog, saj so se predstavniki stanovalcev študentskih domov UP že obrnili na pristojno ministrstvo, a konkretnih dogovorov in rezultatov nato ni bilo.
Predsednik ŠOUP je po zaključku okrogle mize dejal, da je razprava pokazala, da bi predstavniki študentov, UP in vsi ostali akterji pri reševanju te problematike morali stopiti skupaj in od države zahtevati ukrepe: »Težko razumem, kako je mogoče na državni ravni govoriti o ustanavljanju novih univerz in visokošolskih središč ter podeljevati koncesije zasebnim visokošolskim zavodom, ko po drugi strani država ni poskrbela niti za izboljšanje najbolj osnovnih pogojev za študij na že obstoječih visokošolskih središčih.«
